Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
Naš gost bo kipar Andrej Grabrovec - Gaberi, ki sodi med ugledna imena mariborske, slovenske in evropske likovne ustvarjalnosti. S svojimi deli krasi številne javne prostore evropskih držav, in je prvi slovenski kipar, ki je prejel visoko priznanje za svetovne dosežke na likovnem področju. Predstavili bomo dve ekološki kmetiji, ki so ju obiskali osnovnošolci, ob svetovnem dnevu oživljanja pa spomnili, kako pomembno je pravočasno ukrepanje. Svoje nove skladbe pa nam bo predstavila Neisha. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.
Koliko razočaranj potrebujemo za pravo ljubezen; koliko strahu, da zberemo pogum za soočenje z neznanim; koliko sovraštva moramo premagati, da začnemo spravo; kolikokrat nam mora spodleteti, da najdemo svoj potencial; koliko izgube moramo preživeti, da smo srečni; kolikokrat moramo oditi, da prispemo? Na ta vprašanja bosta med drugim odgovarjala avtorja predstave »Koliko smrti je potrebnih, da lahko živimo«, v življenje in delo sodobnih bardov Mateja Recerja in Gregorja Zorca pa bomo pogledali oziroma poslušali tudi na podlagi njunega glasbenega izbora. Voditeljico Lucijo Grm bo zanimalo tudi – zakaj igralski poklic in kako z njim živeti – in preživeti.
V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf podali iz poznih 30-ih let v prvo polovico 40-ih 20. stoletja. Gre za obdobje, v katerem je Édith prvič zapela številne šansone mnogih avtorjev, s katerimi je nato sodelovala vse do konca življenja, kot so bili Henri Contet, Marguerite Monnot in Michel Emer, pod marsikatero pesem pa se je podpisala tudi sama. K poslušanju Édith Piaf vas vabi Miha Zor.
Tik preden skočimo v zimski čas in si še skrajšamo beli del dneva, vas Mojca Blažej Cirej vabi na nočni klepet. Stvari, ki nas žulijo, je cel kup, ampak tudi takih, ki nam ogrejejo srce, je veliko. Recimo kuža, muca, dobra knjiga, šale, dogodki v vašem kraju, prijatelji. Tem za pogovor prav gotovo ne bo nikoli zmanjkalo, obljublja Mojca.
Na nočni obisk prihaja popotnica, publicistka, po izobrazbi novinarka Anja Kovačič. 34-letna ustvarjalka spletnih zapisov Blue eyes discover prihaja iz Celja, a je v zadnjih letih prepotovala nemalo sveta. Naključje je hotelo, da je na začetku pandemije namesto 7 kar 47 dni ostala ujeta na Salomonovih otokih med neznanimi ljudmi in običaji. »Prisilni dopust« je izkoristila za pisanje knjige Ujeta v svobodi, ki bo izšla te dni. Z njo se bo pogovarjala Mariša Bizjak.
Da se opero lahko preseli v slehernikov vsakdan, so že pred leti dokazali veliki trije tenorji. A tudi na domačih tleh imamo velike glasove, ki so storili enako. Najprej je bila Eroika, zdaj Vivere. Nocojšnji gost je vezni člen je tudi med ljubljansko in reško opero, njegov glas pa se sliši tako v samospevih kot tudi v bolj ljudskih napevih. Spoznali bomo odličnega tenorista Aljaža Farasina. V nocojšnjem nočnem programu bo prepeval z voditeljico Lucijo Grm.
Na nočni obisk prihaja glasbenik Ervin Hartman, dolgoletni dirigent pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, ki je zanimivosti pol stoletnega vodenja te glasbene zasedbe strnil v knjigi z naslovom: Hartmanove prigode. Po eni bo z nami oblikovalec avtomobilov Robert Lešnik, ki ustvarja pri družbi Mercedes Benz. V nadaljevanju bomo prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band in tik pred jutrom spomnili, da je 28. oktober – dan RTV Slovenija. Voditelj bo Stane Kocutar.
Kaj nam mlada generacija pripoveduje v gledališču in o njem? V delovanju Jake Smerkolja Simonetija se zgošča in prepleta oboje. Odrska praksa in misel o njej. Za igralko Jožico Avbelj je napisal monodramo Le en smaragd, ki so jo te dni krstno uprizorili na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Tik pred tem je v gledališču Glej režiral besedilo sodobnega norveškega dramatika Arneja Lygreja Izginem. Podiplomski študent dramaturgije in scenskih umetnosti in gledališke režije je avtor številnih kritiških uvidov o domačih odrskih postavitvah, člankov za gledališke liste in nekdanji odgovorni urednik revije sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev Adept. Na pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk je prišla prevajalka Marjeta Drobnič, ki je v slovenščino med drugim prevedla dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja in Jorgeja Luisa Borgesa ter v španščino dela Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka, Jedrt Lapuh Maležič in Zorka Simčiča. Dvakrat je prejela nagrado ESASI, ki jo podeljuje špansko veleposlaništvo v Sloveniji. Vodi prevajalske delavnice, v prostem času pa je navdušena rekreativna športnica. V pogovoru bomo med drugim skušali izvedeti tudi, kaj povezuje špansko in slovensko kulturo.
Na nočni obisk prihajata zakonca Juvan Mastnak. V prvih nedeljskih urah boste slišali njuno zgodbo kako se jima je s posvojitvijo ne enega, ampak dveh otrok, življenje čez noč obrnilo na glavo. Zdaj 3-letni Luka, ki je k njima prišel iz slovenske porodnišnice in en mesec starejši Benjamin iz Gvineje Bissau v Afriki, skrbita, da jim nikoli ni dolgčas. O njunih izkušnjah s formalnimi postopki, preprekah, dogodivščinah in anekdotah na poti do posvojitve ter kako si od takrat svoj prostor pod soncem išče samo na videz neobičajna družina, se bo z Nino in Matijem pogovarjala Alenka Terlep.
Na nočni obisk smo povabili Franka Košuto, doma iz Križa pri Trstu, slovenske vasi, ki se dviga visoko nad morjem in velja za tržaško prestolnico ribištva. Tu so bili doma številni ribiči, Slovenci. Franko Košuta je med najbolj zaslužnimi, da so z Ribiškim muzejem dobili priznanje za svojo dejavnost in da smo lahko spoznali zgodovino in tradicijo slovenskih ribičev. Z morjem pa je povezan tudi njegov poklic: kot ladijski inženir je načrtoval različne ladje, ki plujejo po vsem svetu. Z iskrivim sogovornikom se bo pogovarjala Nataša Ugrin Tomšič
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu bomo prepletali besedo in glasbo. Šli od svetlobe do teme, čeprav življenje s slepoto ne pomeni življenja v temi. S sogovornikoma iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor bomo spregovorili o življenju in izzivih, ki jih prinaša sleherni dan osebam, ki se rodijo z okvaro vida ali pa čutilo izgubijo kasneje v življenju. Predsednik društva Milan Mugerle in podpredsednik Dejan Goršek ob nedavnem Mednarodnem dnevu bele palice in Svetovnem dnevu vida s pozivom k ustreznim prilagoditvam za slepe in slabovidne. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.
Ustvarjalec in pisec, analitični razskovalec pomena arhitekture in njenega dialoga s svetom tukaj in zdaj. Dejaven na številnih poljih, na katerih se stikata misel in praksa, je Miha Dešman že desetletja prisoten v domačem in mednarodnem prostoru. Humanist, ki se zavzema za uveljavljanje javnega interesa in pomena arhitekture v družbi. Urednik revije AB, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, predava tudi v tujini. Letos mu je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije za njegovo dosedanje delo podelila priznanje Platinasti svinčnik. Prisluhnite arhitektu Mihi Dešmanu v pogovoru z Nado Vodušek.
Našo nočno gostjo Evo Nedelko, certificirano holistično aromaterapevtko, ljubiteljico dišečih sort starih vrtnic, destilaterko energijsko polnih butičnih eteričnih olj in lastnico Dišavnega vrta pri Vidi, je aromaterapija popolnoma prevzela pred nekaj leti, ko je po hudi nesreči, ki jo je ohromila za nekaj mesecev, ugotovila, kaj je tisto, kar si v življenju zares želi početi. »Destilacija je le pika na i celotnega procesa vzgoje in predelave rastline. Vendar pa je nedvomno njen vrhunec. Nekaj mističnega imajo v sebi trenutki, ko sediš ob destilatorju in čakaš, da pritečejo prve kapljice olja in hidrolata. Kljub temu, da ne štejem več koliko destilacij je za mano, sem ob tem še vedno vznemirjena vsakič znova. Tega se preprosto ne da razložiti z logičnimi argumenti. Gre za strast, ki jo imaš ali pa ne« pravi gostja Nočnega obiska. Z Evo Nedelko se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
»Najprej je za covidom zbolela Davorjeva mama, za njo jaz in potem še Davor,« se spominja gospa Špela Tavčar iz Škofje Loke. Ko sta z možem Davorjem Tavčarjem pred letom dni – natančneje 29. septembra 2020 – izvedela, da sta se okužila z novim koronavirusom, nista slutila, da njunega boja s covidom ne bo konec niti po enem letu. Kakšne so njune težave in kako živita danes? Foto: Špela in Davor Tavčar
Uroš Perko je na Univerzi na Primorskem, na Fakulteti za vede o zdravju zagovarjal doktorsko disertacijo na temo duševnih motenj v športu. Je specializant geštalt terapije na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Kot koterapevt pa že vrsto let sodeluje v Zavodu Mítikas, ki po socialno-andragoški metodi pomaga ljudem v stiski. Deluje v »Skupnosti srečanje, v programu, ki je namenjen celoviti psiho-socialni obravnavi posameznikov, ki so se znašli v stiski zaradi zasvojenosti. Dr. Perko je med prvimi pri nas, ki so se lotili tabu teme, analize duševnih motenj med elitnimi športniki. Sicer pa je njegovo ime med športnimi plezalci zelo znano; je prvi človek v Sloveniji, ki mu je uspelo preplezati smer s (takrat) najvišjo oceno 9 a. K poslušanju pogovora z doktorjem Urošem Perkom na nočnih valovih Radia Koper vas vabi Mojca Klarič.
»Zelo rad pomagam in to, kolikor le gre,« pravi študent predšolske vzgoje in bodoči vzgojitelj, Kristjan Veber. Najmlajši Naj prostovoljec leta 2019 je že več let pobudnik številnih humanitarnih projektov, h katerim je pritegnil tudi številne mlade. Mladi prostovoljec je lani izdal tudi svojo prvo otroško knjigo z naslovom Košček mojega srca, več o njej in svojem humanitarnem udejstvovanju pa bo povedal v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
V četrtkovem nočnem programu se bomo podali v mariborsko krajevno skupnost Malečnik – Ruperče, kjer poteka razprava, ali bi se bilo koristno odcepiti od mariborske občine in ustanoviti svojo. Zanimalo pa nas bo tudi, kako poteka obnova urnih številčnic na zvoniku mariborske stolnice.
V tokratni Noči šansonov nas bo Édith Piaf popeljala iz poznih 30-ih let v zgodnja 40-a 20. stoletja. Gre za obdobje, v katerem je Édith Piaf že sodelovala s skladatelji in besedilopisci, ki so ob njej ostali vse do konca njene kariere, številne pesmi, ki jih je v tem čase pela, pa je tudi sama podpisala kot avtorica. K poslušanju Édith Piaf vas vabi Miha Zor.
Neveljaven email naslov