Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
Na nočni klepet prihaja nasmejana in predvsem večzvrstna slovenska pevka, Maja Založnik. Na svoji glasbeni poti je prehodila že note vse od rocka do džeza. Danes se sprehaja tudi po pop vodah, nastopila je tudi na festivalu melodij morja in sonca. V lanskem letu je začela tudi z drobno gesto širjenja pozitivnih vibracij, kot pravi sama. Vsako nedeljo zvečer, v sklopu svojih tako imenovanih »nedeljskih vibracij« sledilcem na platformi Instagram prepeva v živo. Vendar Maja počne veliko več kot to. Kako se je pravzaprav začela njena pot do glasbe, ali pa je glasba našla njo? Kako pravzaprav izgleda dan pevke, ki večino poslovnega življenja namenja ravno glasbi? Se v Sloveniji sploh da živeti samo in zgolj od glasbe? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bomo dobili tekom pogovora z Majo Založnik, ki jo je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
Nataša Cetinski in Gašper Troha sta akademska glasbenika in diplomirana komparativista, violončelistka in klarinetist, ki sta ustanovila zasebno glasbeno šolo in pridobila diplomo iz poučevanja po načelih priznanega glasbenega pedagoga Edgarja Willemsa. Kako otroku glasbo približati na naraven način, mu omogočiti, da se težke stvari nauči z lahkoto in kako vzpodbuditi njegov celostni glasbeni razvoj ter hkrati upoštevati njegove individualne značilnosti so teme, o katerih se bo v Nočnem obisku v nedeljo z gostoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Na nočni obisk smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 170 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače; skupaj z njimi sta se odpravila na kar zahtevno pot. V tem aktivnem življenju, polnem adrenalina, se najde čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V nočnem programu se bomo odpravili na Islandijo, dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, ki je zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. Poleti jo je obiskala tudi radijska sodelavka Romana Fekonja. Po eni uri se bomo odpravili v okolico Maribora, v Kungoto, ki slovi po čudoviti pokrajini, svetovno prepoznanem srčku in restavraciji, nagrajeni z Michelinovo zvezdico. Po drugi uri pa boste slišali kako je bilo na petkovem glasbenem festivalu Frišno - poklon novi slovenski glasbi, ki je bil v petek v SNG Maribor. S kolesom pa se bomo popeljali tudi po novem odseku Drava Bike; Maribor - Ruše. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Nocoj bodo z nami štirje fantje, ki kdaj pa kdaj radi spijejo kakšno pivo – zato so si nadeli ime Kvatro-pirci. Jure Jaklič, Samo Kališnik, Tomaž Krt in Matej Kocen pojejo odkar pomnijo, kot Kvatropirci pa se slovenskemu občestvu predstavljajo od novembra 2011. Kdo je zaslužen za nastanek skupine, kako je tekla njihova pevska pot, s kom vse so sodelovali in še marsikaj bomo izvedeli v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm in katerega glavni moto bo Shakespearova misel "Glasba je hrana ljubezni."
V današnji oddaji Nočni obisk bomo gostili opernega režiserja, scenografa in kostumografa Roka Rappla z umetniškim imenom Rocc. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanske operne hiše, kjer je pravkar luč ugledala predstava Apollon Musagete/Oedipus rex z njegovim režijskim podpisom. Kako poteka ustvarjanje opernih predstav? Kaj vse je naloga režiserja? Kakšne so specifike režiranja opernih predstav v primerjavi z gledališkimi? Pokukajte z nami v zakulisje! Z Roccem se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Gost nedeljskega Nočnega obiska bo Gregor Žakelj, eden najbolj uspešnih in največkrat, tudi mednarodno nagrajenih oblikovalcev v Sloveniji. Pred kratkim je za oblikovanje stekleničke za bučno olje družinskega podjetja Kocbek, prejel eno najbolj prestižnih in uglednih oblikovalskih nagrad na svetu – Red dot. Njegova dela in uspehi so poželi veliko pohval v tujini, izbran je bil med 10 najperspektivnejših kreativcev v Evropi s strani ADC*E Barcelona in prejel je več kot 80 slovenskih in mednarodnih nagrad. Med njimi ADC*E, European Design Award, Golden Drum, Sof, Brumen, Volvo Design Award, Regpak, German Design Award,etc.). Svoje znanje predaja na številnih konferencah doma in v tujini, kjer zagovarja svojo misel, da je dobro oblikovanje za dobre naročnike. V leta 2004 ustanovljenem lastnem oblikovalskem studiu VBG (Visual Brain Gravity) delajo vse od grafičnega oblikovanja in oglaševanja do strategij in spletnih nastopov. Pred mikrofon ga je povabila voditeljica Liana Buršič.
V sredo je minilo 10 let od smrti našega legendarnega dolenjskega glasbenika, harmonikarja in avtorja glasbe Lojzeta Slaka. Na Radiu Koper sem Smilja Baranja v spomin na tako pomembnega glasbenika ter tudi v spomin pesniku, pisatelju, publicistu in uredniku Tonetu Pavčka, katerega 10-letnico smrti bomo počastili 21. oktobra, pripravila kar nekaj oddaj. Slak je imel oboževalce po vsem svetu … Seveda tudi v zamejstvu, med Slovenci v Italiji. Tam živi Lojze Hlede, ki je velik oboževalec Slakove glasbe. Štiri leta po ustanovitvi Slakovega ansambla je, leta 1968, v Števerjanu tudi sam ustanovil ansambel, v katerem je bilo 12 glasbenikov in ga, po številu članov, Slovenci štejemo za največji NZ ansambel. Lojze Hlede je tudi avtor glasbe, predvsem pa je tudi »oče« števerjanskega festivala NZ glasbe. 50-letnica festivala je, zaradi koronavirusa, kakopak, okrnjena, a tam se bomo zagotovo ljubitelji domače glasbe še srečevali. Lojze Hlede bo je gost v nočnem programu …
Petek smo začeli s polnočnim izletom v srednji vek. V čas vitezov, viteških spopadov in veščin, v čas bleščečih oklepov in srednjeveškega mečevanja. Tega že vrsto let preučuje in uči Uroš Klaus, ki s somišljeniki, ljubitelji srednjega veka, deluje v srednjeveškem društvu Red kraljevega orla. Srečate jih lahko na različnih srednjeveško obarvanih prireditvah po vsej Sloveniji, Uroš pa svoje znanje mečevanja predstavlja tudi kot član Templjarskega viteškega reda OSMTH Slovenija.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Na nočnem obisku smo gostili kitarista in skladatelja Uroša Rakovca, ki je kitari zapisan že več kot 40 let. Je član številnih priznanih zasedb, med drugim je ustvaril glasbo za več kot 40 gledaliških predstav slovenskih in tujih gledališč, njegov opus zajema tudi ustvarjanje glasbe za več filmov. Pogovor z Urošem Rakovcem smo začeli s predstavitvijo najnovejšega projekta M.U.G. Tria, ki bo v začetku oktobra izdal ploščo z naslovom Mislec.
Z gostom bo voditeljica Alenka Terlep tokrat potovala kar s prstom po zemljevidu. Govorila bosta o Blažu Kocenu, avtorju prvega šolskega atlasa, ki ima najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Letos mineva 200 let rojstva tega znamenitega inovatorja in ob njegovih nazornih učnih pripomočkih še vedno rastejo generacije. In kako ga svojim učencem predstavlja profesor zgodovine in geografije Rožle Bratec Mrvar, ki prihaja na nočni obisk? Preverite takoj po polnoči!
Naša gostja je tokrat izjemno dejavna tržaška glasbenica Tatjana Jercog, piansitka, skladateljica, glasbena pedagoginja in prizadevna organizatorica, ki z Društvom prijateljev glasbe in Beinalom sodobne glasbe ponuja Kopru kakovostno glasbeno življenje, zlasti na področju resne glasbe. Ob tem povezuje koprske organizatorje in ustanove, da lahko skupaj uresničijo večje projekte. Eden takih je izzvenel prav pred dnevi, ko so člani Komornega orkestra SF in flavtistka Eva Nina Kozmus na koprskem Titovem trgu odigrali Malo simfonijo Kopra. Tatjano Jercog bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Urednik, novinar, odličen poznavalec mode in oblikovanja. Ustanovitelj modne znamke Alessio, oblikovalec, ki ima rad žamet in mu je všeč, kadar se dizajn prepleta in prehaja med oblačili in predmeti za dom. Tudi zato svojo znamko širi na posteljnino, pregrinjala in blazine, lahkotne stvari, ki jih lahko različno uporabljajmo in potujejo z nami tudi ob selitvah. Nedavno se nam je predstavil kot pisec. Protagonist njegovega prvenca z naslovom Rumeni lakasti čeveljci je deček Filip. V romanu spremljamo njegovo otroštvo, ki ga zaznamuje tesen odnos z mamo in odraščanje, skozi katero se sooči s svojo homoseksualnostjo. Popelje nas skozi zgodbo, ki ni osamljena, a je redko povedana odkrito in brez sprenevedanja. Aleša Čakša je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V nočnem programu bomo predstavili projekt Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe. Z njim se mariborski Regionalni RTV center poklanja izvrstni glasbeni zakladnici, nastali v zadnjem letu. Glasbeni uredništvi Radia Maribor in Radia Si sta izbrali deset izstopajočih melodij. Med njimi lahko glasujete za svojo najljubšo – na spletni strani Radia Maribor do 26. septembra. Vse skladbe bo priredil Big band RTV Slovenija za prireditev, ki bo 1. oktobra. 1. dan v oktobru, ko zaznamujemo svetovni dan glasbe, bomo izvedeli, katera melodija bo Naj nova slovenska skladba zadnjega leta. Vabljeni v družbo voditeljice Helene Ajdnik.
Neveljaven email naslov