Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trener sabljanja Luka Antončič

07.12.2015

Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!

Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe

17 let sabljanja

17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.

Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.

Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.

Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.

Prva slovenska olimpijska medalja je bila sabljaška

Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.

Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.

Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.

Levičarji imajo pri sabljanju prednost

Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.

Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.

Viteško vedenje do nasprotnika

Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.” 

Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.

Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.

 “Spoznal sem svojega idola”

Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.

So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Trener sabljanja Luka Antončič

07.12.2015

Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!

Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe

17 let sabljanja

17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.

Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.

Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.

Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.

Prva slovenska olimpijska medalja je bila sabljaška

Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.

Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.

Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.

Levičarji imajo pri sabljanju prednost

Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.

Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.

Viteško vedenje do nasprotnika

Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.” 

Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.

Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.

 “Spoznal sem svojega idola”

Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.

So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.


08.12.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


07.12.2018

Marjana Grčman

Ali se je mogoče tudi sredi noči odpraviti na lepše? Seveda se je; če ste v družbi nočnega programa. V Nočnem obisku raziskujemo kotičke – tiste romantične, zapeljive in dih jemajoče, usodne, znane, pa tudi skrite, tihe, zapuščene, od vseh pozabljene. Na lepše gremo z novinarko Marjano Grčman, ki pravi, da novinar sodi na teren in ne v pisarno. Prav tam, med ljudmi, so prave zgodbe.


06.12.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.12.2018

Tjaša Železnik

Mnogo večerov preživi na gledališkem odru. V številnih značajskih preoblekah, ki jih sijajno obvlada. Trenutno blesti v liku Maje v krstni uprizoritvi drame Tih vdih Nejca Gazvode, ki je premiero doživela ta mesec. Enako suverena je tudi na filmu in televiziji. Od vodenja oddaj do nadajevank, ali ko igra le z glasom, kadar sinhronizira risanke. Kamera jo ima rada in upodobila je že nekaj nepozabnih fimskih žensk. Za tri vloge v Kratkih stikih Janeza Lapajneta je na Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljšo glavno vlogo. O vlogah na odru in vlogah v življenju se bo s Tjašo Železnik pogovarjala Nada Vodušek.


03.12.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


02.12.2018

Dr. Martin Klanjšek

Zimske temperature bomo v začetku prve decembrske nedelje še precej znižali, tudi pod – 200 stopinj Celzija. Pri teh temperaturah se namreč odvija kvantna fizika, s katero se ukvarja nočni gost, dr. Martin Klanjšek, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Štefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko. Odpeljal nas bo v svet pojavov, ki se poigrajo z našo intuicijo. Z njim bomo razmišljali tudi o znanosti in njenem sobivanju z družbo, delu s študenti in njihovi upornosti, dvajsetih ljubljanskih polmaratonih in teku, ki je odlična priložnost za sprostitev, nove ideje in iskreče misli. Z nami jih bo dr. Martin Klanjšek delil z nami v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.


01.12.2018

Tomaž Domicelj

Vsem znani Tomaž Domicelj se bo v koprskem studiu oglasil mimogrede, na poti v še bolj južne kraje, kajti »Lublana« že dolgo ni več njegov edini dom. Tomaža Domicelja gosti Armando Šturman.


30.11.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.11.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.11.2018

Bojan Knific

Kdor ne pozna dr. Bojana Knifica, ne ve, kako velik vpliv je na njegovo življenjsko pot imela ena sama odločitev v otroštvu. Kot devetletni deček se je vključil v folklorno skupino v osnovni šoli. Od takrat do danes je folklora spisala najlepša poglavja v njegovem življenju. Bil je plesalec, vodil je otroške in odrasle folklorne skupine, šival kostume in raziskoval ljudsko izročilo. In ko smo že pri lepih rečeh, je prav zaradi folklore spoznal svojo ženo.


26.11.2018

Matjaž Štamulak

Matjaž Štamulak je netipični finančni svetovalec z diplomo iz filozofije. Zanj življenjski uspeh ni merjen le v številkah na bančnem računu, temveč v kakovosti življenja ter v miselni, telesni, energetski in finančni neodvisnosti posameznika. To so tudi glavna načela Inštituta za neodvisnost, Matjaž pa je eden od njegovih soustanoviteljev. Zavod med drugim skrbi za izobraževanja na področju finančne pismenosti, ki bo v družbi potrošništva kmalu ključno znanje za to, da se posameznik znebi eksistenčnega strahu.


25.11.2018

Pogovori s poslušalci

Deževna noč bo naša prijateljica. Z Mojco boste poklepetali, ji potožili in se nasmehnili šali. Ker se ravno končuje Knjižni sejem, je pripravila tudi nekaj otroških ugank iz sveže izdane knjižice Ambroža Kvartiča. Enega poslušalca čaka celo nagrada – ta knjižica ugank.


24.11.2018

Miljko Lesjak

Poleg družine so gore in fotografija največja ljubezen tokratnega gosta, gorskega reševalca postaje GRS Tolmin, Miljka Lesjaka. Miljko si je prislužil tudi naziv kandidata za mojstra fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije. Sicer upokojeni policist svoje poslanstvo opravlja že skoraj 40 let, s fotografijami reševanj skrbi tudi za bogato arhivsko gradivo. Mariša Bizjak se bo z njim pogovarjala o dilemah, kdaj in kaj med intervencijami ujeti v objektiv, beseda bo tudi o jubilejnem zborniku in razstavi ob 70-letnici tolminske gorskoreševalne postaje ter zanimivih zgodah in nezgodah – več kot 1.400 so jih v sedmih desetletjih zabeležili na eni najbolj obremenjenih postaj.


23.11.2018

Anej Vavpov

Navdušenje nad železnico je ena izmed strasti, ki igrajo pomembno vlogo v življenju tokratnega nočnega gosta Aneja Vavpova. S skupino prijateljev se je lotil izdelave poligona vrtne železnice, na katerem ustvarjajo pomanjšano železniško resničnost, od lokomotiv in vagonov do tirnic in signalizacije. Anej izdelovanje in gradnjo skrbno beleži na svojem video blogu, prek katerega skuša ljudem prikazati tudi različne možnosti preživljanja prostega časa v naravi ali kje drugje. Kot pravi, se lahko zanimiva dogodivščina začne kjerkoli, saj nikoli ne veš, kam te bo odpeljalo veselo vzdušje skupine prijateljev.


22.11.2018

Iva Klemenčič

Iva Klemenčič, zanimiva in prisrčna sogovornica je prepričana, da je bila v prejšnjem življenju Švedinja; tako zelo je namreč naklonjena tamkajšnjemu jeziku in kulturi. Je edina, ki je po spletu okoliščin v Sloveniji diplomirala v švedščini, čeprav tega jezika tu sploh ni mogoče študirati. Kako je to mogoče, v pogovoru z Darinko Čobec.


21.11.2018

Petra Pogorevc

Zadnji zapis v svoji rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost je naslovila Z druge strani rampe. Iz novinarsko kritiške vloge je leta 2007 stopila v gledališko zaodrje, kjer deluje še danes. Kot dramaturginja in urednica hišne teatrološke zbirke Knjižnica MGL v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kot dramaturginja sodeluje z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji, kot urednica pa ohranja živost in aktualnost zbirke, ki letos praznuje svojo šestdesetletnico. Petro Pogorevc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


19.11.2018

Ksenija Visket

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.11.2018

“V tebi mora goreti, kar želiš zanetiti v drugem”

Predavateljica, motivacijska govornica in avtorica knjig Irena Potočar Papež je vztrajna iskalka lepega in dobrega v vseh stvareh in ljudeh. Je ustvarjalka izobraževalnih dogodkov. Pletilka zapisanih in izgovorjenih besed. Učenka in učiteljica vsak dan vsepovsod. Povezovalka pozitivnih energij. Spodbujevalka spečih potencialov v ljudeh. Predvsem pa plesalka na odru svojega življenja, ki jo vodi moto »V tebi mora goreti, kar želiš zanetiti v drugem.« Z Ireno Potočar Papež se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


17.11.2018

Vladimir Fajdiga

Vladimir Fajdiga je predsednik Čebelarske zveze Antona Žnidaršiča Primorske in Notranjske in Čebelarskega društva Postojna. Z voditeljico Barbaro Čepirlo se bosta pogovarjala o čebelah, njihovi ogroženosti, organiziranosti in izobraževanju čebelarjev v Sloveniji, posebnostih slovenskega čebelarjenja, o podmladku društva ter odgovornem čebelarjenju, ki bo tudi tema mednarodnega urbano-čebelarskega simpozija v Ljubljani.


16.11.2018

Andraž Poljanec

Priljubljenost najrazličnejših pohodniških veznih poti v zadnjem času zelo narašča. To velja tudi za Slovensko planinsko pot, ki je ena najstarejših na svetu. Bila je povod za nastanek mnogih veznih poti po Evropi, ki so skozi čas postale bolj znane in obiskane. V teh dneh je izšel najnovejši vodnik po tej najbolj priljubljeni vezni poti v Sloveniji. Sestavljen je iz treh smiselno zaokroženih delov, ki so opremljeni tudi z različnimi inovativnimi rešitvami. Na nočnem obisku se nam bo pridružil Andraž Poljanec, avtor tretjega dela vodnika. Z njim se bomo odpravili po poteh ustvarjanja od Porezna in Idrijskega hribovja vse do Jadranskega morja. Pogovor bomo prepletali tudi z glasbo, ki je neločljiv del življenja našega gosta, saj je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.


Stran 80 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov