Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Siva čaplja na sceni, krinolina na obešalniku, visoke pete. Simboli, vprašanja, odgovori. Orlando ali Orlandina? Moški ali ženska? Nenehni ples iskanja tiste druge polovice, pri čemer nobenega spola jasno ne opredeliš. V nobenem od njiju nisi celota. Orlando ni niti moški niti ženska. Orlandina je najnovejša solo predstava plesalke in koreografinje Rosane Hribar, ki je na plesnem podiju celota, čudovito plesno telo, ki z gibom pripoveduje zgodbe. Rosano Hribar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Vsako obdobje v človekovem življenju ima svoj čar. Tudi čas staranja, ki se mu vsi približujemo. Miha Kranjc, diplomirani ekonomist, si je za svojo magistrsko nalogo izbral temo stigme povezane z domovi za starejše, področje na katerem sedaj aktivno deluje. V Zavodu Aktivna starost prek programov spodbuja in nagovarja starejšo populacijo k aktivnemu udejstvovanju na vseh področjih življenja, fizičnem, kognitivnem in socialnem. Verjame, da bi moral vsak po svojih močeh prispevati k boljši družbi, zato se aktivno udejstvuje tudi kot boter v enem izmed vzgojnih zavodov. Z Miho Kranjcem se bo v noči na nedeljo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
»Magičnost gibanja« se imenuje skupina, ki izvaja in uči tisočletja stare energijske in meditacijske tehnike na delavnicah po vsej Sloveniji. Delavnice Magičnost gibanja so namenjene učenju gibalnih energijskih in meditacijskih tehnik, s katerimi zbiramo svojo energijo in dvigujemo zavest. Z rednim izvajanjem tehnik se naučimo prepoznavati in obvladovati svojo energijo, se zavarovati pred izgubo le-te, spoznati svoje omejitve in se z njimi soočiti. Na nočni obisk prihajata Leticija Fortin in Lucijan Fortin, ki vodita delavnice na Obali. Povabila ju je Vesna Potočar Godnič.
Peter Napotnik je bil reševalec na motorju vse do trenutka, ko mu je nepazljiv voznik na intervenciji zaprl pot in s tem za zmeraj spremenil življenje. Ko se je prebudil, se je zanj začelo novo življenje. Kako se je navadil nanj, kaj počne danes, kako je njegova nesreča vplivala na druge reševalce? Z voditeljem Juretom K. Čoklom takoj po polnoči – tudi z odgovori na vaša vprašanja.
Na nočnem obisku je bil čBern Jurečic , učitelj astrologije, predavatelj in pisec člankov o vplivu planetov na naše življenje. Je predsednik astrološkega društva Slovenije in ima mednarodno veljaven astrološki certifikat ISAR, ki ga je leta 2009 pridobil v Ameriki. Prisluhnite pogovoru v katerem je povedal tudi kakšno svojo anekdoto in dal namig za poslušalce.
Ko na drugi strani telefonske linije zaslišiš nasmejan, prijeten glas, kar veš, da bo nočno druženje veselo in sproščeno. Na Nočni obisk prihajata Simona Šabić in Anja Mihevc. Obe sta aktivistki, polni energije. Delujeta v nevladni organizaciji DrogArt, ki si prizadeva za zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola. Pleši z glavo, Izberi sam, Iz principa, Kemseks – kaj se skriva za projekti, ki nagovarjajo mlade, nam bosta Simona Šabić in Anja Mihevc povedali v noči s torka na sredo.
“Brez hrane ne bi mogel živeti – že če preskočim en obrok, sem ves siten,” meni marsikdo. Pa kljub temu zajtrkuje kavico, sredi dneva kar med delom v naglici pogoltne sendvič in zvečer pred televizijio grizlja čips. Nič od tega pravzaprav ni hrana, pogosto pa je naše telo lačno tudi gibanja in počitka. V nočnem programu gostimo Marjana Videnška, ki že več kot desetletje v okviru zavoda Preporod ozavešča ljudi o zdravem življenjskem slogu, ustreznem prehranjevanju in postenju, s katerim telom osvežimo in pomladimo.
Njegova magistrska naloga je v strokovni javnosti vzbudila veliko zanimanja. Predavanja na Urbanističnem inštitutu RS, kjer jo je predstavil, so se udeležili študenti, arhitekti, strokovnjaki s področja trajne mobilnosti in celo predstavniki mestne občine ter Ljubljanskega potniškega prometa. Raziskovalec na Urbanističnem inštitutu RS Simon Koblar je napisal Predlog alternativnega omrežja javnega potniškega omrežja v Ljubljanski urbani regiji, v katerem je razdelal pomanjkljivosti trenutnega sistema in predlog prevetritve, ki jo ljubljanski javni promet gotovo potrebuje, saj je shema avtobusnih prog, kakršno poznamo danes, v osnovi še precej podobna tisti iz leta 1971.
Narava se končno prebuja in z njo tudi tekači, ki se že pripravljajo na novo tekaško sezono. Tek je odlična, poceni in večini dostopna sprostitev, dobra za naše srce, sklepe in stas. Če tečemo z namenom doseganja ciljev in kilometrov, se moramo pripraviti. Kako, bomo z gostoma, ki sta del uradnih tekaških priprav najbolj množične športne prireditve pri nas in tudi sama tekača, predstavili v nočnem obisku. Z nami bosta Aleš Hostnik, pobudnik in vodja projekta Priprave in Miha Žargi, vodja trenerskega dela.
Sedmi april bo znova »Dan za spremembe«. To bo že deveta velika vseslovenska prostovoljska akcija. Za našo nočno gostjo pa je dan za spremembe vsak dan in način življenja, s katerim podira tabuje in stigme. Na nočni klepet prihaja Tanja Princes, profesorica defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Svojo poklicno pot je posvetila športu in vključevanju invalidov v družbo. Njeno osnovno vodilo je: Enake možnosti za vse ljudi. Gosti jo Barbara Kampos.
Na nočni obisk prihaja nova načelnica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. 27-letna arheologinja taborništvu že vrsto let posveča svoje življenje, od vodništva do dela načelnice za mednarodno dejavnost. Je tudi prva predstavnica ženskega spola, ki je zasedla to mesto. Njena vizija je, da bi pod njenim vodstvom zveza tabornikov postala najpomembnejša mladinska organizacija v Sloveniji, ob tem pa si želi še izboljšati delo s prostovoljci, za katere pravi, da so bistvo njihovega delovanja. Prisluhnite pogovoru v nočnem programu Radia Slovenija – po polnoči.
Samostojna prevajalka Anita Šumer je pred leti začela raziskovati, ali obstaja še kakšen drugačen način peke kruha od tega, ki ga vsakodnevno uporabljamo. Našla je zanimiv recept peke z drožmi, ki postaja vse bolj priljubljena predvsem pri ljudeh, ki imajo težave z žolčem. Izdala je tudi knjigo o peki kruha in peciva Drožomanija, ki jo bo predstavila po polnoči.
Mlada sopranistka Dunya Tinauer kot operna pevka nastopa že 15 let doma in v tujini, med drugim tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Kot solistka je nastopila v glavni vlogi opere La Cecchina in vlogi druge hčere v Deseti hčeri. Je dobitnica Prešernove nagrade UL Akademije za glasbo, bila pa je tudi štipendistka Wagnerjevega sklada za udeležbo na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu v Nemčiji. Na nočni klepet je Dunyo Tinauer povabil Sandi Horvat.
Prvo noč po premieri svoje nove gledališke predstave-raziskave z naslovom 6 prihaja na nočni obisk režiser Žiga Divjak. Predstava temelji na resničnih dogodkih, ki so se februarja 2016 zgodili v Kranju. Šest mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih zaradi burnega nasprotovanja ni bilo sprejetih v tamkajšnji dijaški dom. O tem, zakaj je ta zgodba pomembna, o strahu, o razdiralni politiki, pa tudi o odmevni predstavi, Človek, ki je gledal svet, ki je še zmeraj na sporedu Mladinskega Gledališča v Ljubljani. O Novi pošti kot interdisciplinarnem rezidenčnem projektu ekipe režiserjev in igralcev. Žigo Divjaka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
To, kar so videli, lahko vidimo bralci časopisa Dnevnika in obiskovalci razstave. Nočnih gostov bo tokrat več: Matjaž Rušt, Luka Cjuha in Bojan Velikonja. Kaj so odlike dobre fotoreportaže in fotografije? Ali lahko dobra fotografija spremeni svet na bolje? Po polnoči. Darja Groznik z vprašanji in fotografi z odgovori.
Uroš Borjančič je profesor fizike na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani. Njegov način dela in priljubljenosti med dijaki odstopa od stereotipov o profesorjih fizike – je zgovoren in , poln energije. Verjame, da s svojimi metodami dela mlade lahko navduši za fiziko in naravoslovje. O njegovih načinih poučevanja, drugačnih pristopih dela z mladimi in viru energije ga bo spraševala Janja Novoselc.
"Treznost je priložnost," pravi Tomaž Sterle. Ponosno pove, da letos minevata dve leti, odkar je trezen. Z alkoholom se je srečal že v srednji šoli. Omamne substance so vedno bolj obvladovale njegovo zasebno in službeno življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas težave z alkoholom približno 200.000 ljudi - v tem oziru smo "mokra družba". " Kar je bilo, je bilo," pravi Tomaž danes. Star je 39 let, hodi v službo in ob delu študira; v prostem času bere in hodi v hribe. O svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti bo iskreno govoril v noči s četrtka na petek. Na nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
Na obisk v nočni program prihaja Tina Krajnc, ki nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja izdelkov iz lesa, ki sta jo začela že njen ded in oče. Danes ustvarja s partnerjem Markom, s katerim gradita znamko Moi, za katero se skrivajo čudoviti leseni metuljčki in drugi modni dodatki. O njeni podjetniški poti, iskanju drugačnih, inovativnih poti v življenju in mladostni energiji, pa v prvi uri nočnega programa.
Vse in vsi smo narejeni iz zvezdnega prahu, lahko pogosto slišimo. Pa ne le, da je vse narejeno iz enakih gradnikov, tudi vzorci gradnje se v vesolju ponavljajo. “Iskanje in prepoznavanje vzorcev v naši družbi, okolju, naravi in vesolju je temelj tega, kar imenujemo znanje. Prepoznavanje vzorcev vzpostavlja ločnico med tem kar razumemo in med tistim kar ne. Med redom in kaosom.”, pravi nocojšnji nočni obiskovalec, mag Luka Mancini, ki nam bo v začetku sredine noči predstavil osnovne principe skozi katere narava tvori vzorce. Kaj je tako posebnega na zlatem rezu in zakaj v naravi tako pogosto najdemo ravno Fibonaccijevo zaporedje števil, sta le prvi na seznamu vprašanj, ki jih bo Luki Manciniju zastavila Lea Ogrin.
Neveljaven email naslov