Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
V noči iz četrtka na petek se bosta mraz in naletavanje snežink umaknila sončnim žarkom na šrilanških plažah. Tja nas bosta popeljala Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na domačiji na Manžanu pri Kopru, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej popeljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. Vse skupaj bomo pomešali in odkrili, kako dobro se naša kulinarika povezuje s šrilanško in mimogrede (kot za šalo) osvoji še enega večjih kulinaričnih festivalov v Berlinu. Več po polnoči v družbi Darje Pograjc!
Pred nami je praznični december, ko veliko ljudi zajame malodušje zaradi občutka, da jim je leto brez kakšnih posebnih dosežkov spolzelo iz rok. Zato smo v studio po polnoči povabili Tatjano Frumen, mojstrico in učiteljico rei-kija, predavateljico in energoterapevtko. Zase meni, da je vizionarka in raziskovalka in rada pomaga ljudem pri odpravljanju raznih blokad, čiščenju negativnih miselnih vzorcev in čustvenih travm. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Revijo Outsider je ustanovila zato, ker je bila prepričana, da potrebujemo medij, ki bo razmisleku o arhitekturi in kulturi na široko odprl prostor, v katerem se bodo prepletale ideje vseh generacij, in ne bo omejen z nobenim okvirjem, ne institucionalnim, ne katerimkoli drugim. Revijo, ki bo dajala besedo nevsakdanjemu, ekscentričnemu, pogumnemu, igrivemu. Outsider ni slikanica na sijajnem papirju, ki jo le na hitro prelistamo, je revija, ki nas kot dobra knjiga potegne vase in nas v vsaki številki vodi skozi pokrajine arhitekture, kulture in osebnosti. Na začetku so jo mnogi odvračali od zamisli o novi reviji, saj čas tiskanim publikacijam naj ne bi bil naklonjen. A ko odkriješ tisto, kar si res strastno želiš početi, moraš svoji strasti slediti, je prepričana Nina Granda, ki jo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije. V nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Ana Skrt, boste izvedeli več o poteku fotografskih odprav, uredniški politiki National Geographica in prihodnjih projektih mladega avtorja.
Nekaj minut čez polnoč v koprski studio pride Angelika Vižintin, ki jo na Biokemiji Univerze v Ljubljani čaka le še zagovor magistrske naloge »o sistemih toksin-antitoksin pri cianobakterijah«. Zapletene in nerazumljive znanstvene tekste Angelika s pridom prireja v obče razumljiva sporočila in je tudi zato redna dopisnica nevladnega portala Dodogovor, hkrati pa še sodelavka znanstvene redakcije Radia Študent. V nočnem programu, kjer jo bo gostil Armando Šturman, boste od nje slišali veliko novega. Vabljeni k poslušanju.
Ste se kdaj vprašali, kakšne barve je mir ali kako diši svoboda? Morda bi se, če bi vam oboje nekdo vzel. Ali pa bi se ravno tega skušali spomniti, da se to ne bi zgodilo nikoli več. In kako vse to preliti v glasbo? O vsem tem bo nocoj v nočnem obisku razmišljala vsestranska umetnica Lara Jankovič, ki jo je pred decembrskim izidom novega albuma v studio povabil voditelj Jure K. Čokl.
Na nočni obisk prihaja Nežka Poljanšek, ki je že kot majhna deklica sanjala o poklicu, pri katerem bi zdravila ljudi. V zadnjih letih je v javnosti znana predvsem zaradi sodelovanja z vrhunskimi športniki in športnimi strokovnjaki. Njeno glavno orodje so roke, po več kot dvajsetih letih izkušenj še vedno dela s srcem, z intuicijo in znanjem, ki ga nenehno izpopolnjuje. V nočnem programu bo predstavila tudi pretežno žensko odpravo, s katere se je vrnila pred dnevi, ko je s kolesom naredila krog okoli Anapurne. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Na Nočni obisk prihaja letošnja mladinska delegatska Organizacije združenih narodov, 26 – letna Sabina Carli. Oktobra se je udeležila 72. Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je predstavila problematiko, s katero se soočajo mladi v Sloveniji. Sabina Carli, s katero se bo pogovarjala Lea Ogrin, bo predstavila svoje vtise iz skupščine in svoj pogled na delovanje OZN-a.
Ste si kdaj zamislili, da bi zaradi celiakije, kronične sistemske avtoimune bolezni, morali spremeniti svoj način življenja in posledično iz svoje kuhe odstraniti gluten, laktozo in jajca? Kaj bi jedli za zajtrk? Kaj za kosilo? Bi se lahko sploh še lahko posladkali? Na tovrstna vprašanja je odgovore iskala tudi Maja Piskernik, ki jih je v obliki receptov naposled zbrala v svoji kuharici Čarovnija okusov. Njeno in potovanje njene družine v svet brez glutena, laktoze in jajc nam bo zaupala v nočnem programu, ki ga bo vodil Sandi Horvat.
Doktorici Mateji Šmid Hribar raziskovalne radovednosti nikakor ne zmanjka. Pelje jo v različne svetove, ki so, tako ali drugače, povezani z našim okoljem. Je znanstvena sodelavka Geografskega Inštituta Antona Melika, ki se pri svojem delu ukvarja s kulturnimi pokrajinami, trajnostnim razvojem, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi področji in mnogimi drugimi vprašanji, ki niso povezana samo s preteklostjo, ampak seveda tudi s prihodnostjo. Je tudi članica uredniškega odbora in vsebinska koordinatorka Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine. V prvih minutah nedelje bomo šli z njo na potep po pokrajinah in v radijske minute ujeli nekaj njenih raziskovalnih zgodb, ki so se tam spisale. Dr. Matejo Šmid Hribar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
V koprski studio prihaja na nočni obisk Boštjan Zidar, enolog, ki je doslej služboval v več slovenskih kleteh. Zdaj že nekaj časa opravlja delo glavnega enologa v eni največjih in najmodernejših slovenskih kleti, VinaKoper. Zidar je član ocenjevalnih komisij in pooblaščeni ocenjevalec vin z mednarodnim certifikatom 3. stopnje WSET. Odličnega poznavalca vinske kapljice, ki je kot enolog vinom koprske kleti vdahnil svojo dušo, je k pogovoru povabil Iztok Novak Easy.
To noč bomo govorili o lednem plezanju, športu, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev – tistih, ki se z njim ukvarjajo kot tudi drugih, ki ga predvsem občudujejo. Da je ta šport pri nas v vzponu, se bo najlepše potrdilo 2. decembra, ko bo Slovenija gostila najboljše ledne plezalke in plezalce stare celine. Torej ne more biti presenečenje, da je Jure K. Čokl pred mikrofon povabil tekmovalko v tej disciplini Majo Šuštar in enega izmed začetnikov tega športa pri nas, Andreja Pečjaka.
Na obisk v nočni program tokrat prihaja Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”. Je prva knjiga na trgu, ki se ne ukvarja toliko z nasveti, kako izboljšati prodajo, pač pa s tem, kako premagati lastno negativno prepričanje o prodaji. Torej, kako premagati sebe in postati prodajalec. Matjaža in njegovo knjigo bomo podrobneje predstavili v prvi uri nočnega programa. Pred mikrofon v mariborski studio ga je povabila Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Naravoslovje, zgovornost in stik z ljudmi so bili od nekdaj spremljevalci Nine Bužančič, dr. dent. med., njena otroška poklicna želja pa postati veterinarka. Zanimanje za medicino je v njej zraslo pozneje, danes pa je z vsakim dnem bolj prepričana, da je poleg oči tudi sproščen nasmeh ogledalo duše in zato z veseljem opravlja poslanstvo zobozdravnika. Njeno vodilo je, da se nikoli ne nehamo učiti in da na poti do zastavljenih ciljev vsako razpotje prinese nov izziv, novo pot in novo priložnost za učenje. Več o svojih življenjskih odločitvah in poklicni poti bo Nina Bužančič povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Drago Mislej Mef je letošnji dobitnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka. Verjetno ne mine dan, da ne bi slišali katere od njegovih skladb; v štirih desetletjih jih je za različne slovenske in predvsem primorske ustvarjalce napisal več kot 500. Avtor, kantavtor, urednik, novinar, organizator. Od vseh talentov, ki jih ima, pa se je s sočutjem in človečnostjo najbolj približal Ježkovemu duhu, so se strinjali žiranti za Ježkovo nagrado. Mef pa je prepričal tudi primorske poslušalce, bralce in gledalce, ki so ga izbrali za osebnost meseca oktobra. Gostimo ga tudi v nočnem programu Radia Slovenija, ki ob petkih poteka iz studia Radia Koper.
Oko televizijske kamere jo ujame v studiu informativnega programa, oglaša se s Kredarice, Počka, z Bleda. Marjeta Klemenc pravi, da v svojih novinarskih prispevkih sledi zgodbam, ki zrcalijo življenja ljudi v naši širši skupnosti. Rada ima naravo in gore, želi si obiskati Aljasko in z letalom pristati na letalonosilki. Sredi dela jo je presenetila bolezen. Tudi ob tej težki življenjski preizkušnji se je pokazalo, kako zelo je vztrajna, delavna, odločna in pogumna. Zdaj, po dobrem letu in pol, si večkrat reče: "Kakšen lep dan je danes!". V družbi Marjete Klemenc bomo preživeli noč s četrtka na petek. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.
Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes je prva pregledna razstava, s katero v Pokrajinskem muzeju Celje odstirajo zgodovino steklarstva v naših krajih. Na razstavi bo celovito predstavljena tradicija steklarstva, od pohorskih glažut do sodobnih steklarn, kot sta Steklarni Rogaška in Hrastnik. Razstavo spremlja s fotografijami bogato opremljen katalog, v katerem so objavljeni prispevki številnih strokovnjakov s področja steklarstva. Po razstavi in skozi zgodovino treh stoletij steklarstva na Celjskem nas bo po polnoči popeljal avtor razstave, zgodovinar in Muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje Jože Rataj. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Neveljaven email naslov