Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Gost Nočnega obiska bo dr. Andraž Jež. O svojem glasbenem izboru pravi: »Čisto za konec bi dal seveda kakšno pesem borbe in dela; po možnosti Bilečanko ali Internacionalo.« Dr. Jež je študiral slovenistiko in primerjalno književnost; zdaj ju poučuje na fakulteti in raziskuje na inštitutu. V pogovoru bomo praznični dan sklenili angažirano in družbeno kritično z največjimi imeni slovenske literature: Prešernom, Cankarjem, Vorancem in Kosovelom. Pridružite se nam v noči s četrtka na petek. Z vami bomo dr. Andraž Jež, igralec Milan Štefe in voditelj Iztok Konc.
Gostja nočnega klepeta Nataša Pagon je hokejska sodnica, ki sodeluje tudi na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Z njo se je pogovarjal Matej Štrafela.
ačetki slovenskega tekmovalnega turnega smučanja segajo v leto 1927, ko je bil organiziran prvi Triglavski smuk. Skozi leta so na tekmovanja, tudi tista v tujino, odhajali večinoma gorski reševalci, ki so v domovino prinašali različna znanja in izkušnje. Danes imamo tako v naši državi svoj pokal v turnem smučanju, ki poteka pod okriljem Komisije za gorske športe Planinske zveze Slovenije. Na nočnem obisku se nam bo pridružil njegov vodja Milan Šenk. Poleg tega je direktor turnosmučarskega tekmovanja – memoriala Luke Karničarja in Rada Markiča na Jezerskem in tudi sam zelo uspešen turni smučar. Je dolgoletni gorski reševalec in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije. O vseh plateh turnega smučanja in o različnih pogledih našega gosta na gore, po polnoči na Prvem.
Vesna Anđelković je magistra znanosti dramskih umetnosti, profesionalna igralka, z večletno izkušnjo na področju poučevanja igre. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji kot samozaposlena v kulturi in opravlja poklic igralke. Režirala je več gledaliških predstav, rada igra monokomedije, od leta 2012 pa izvaja in vodi projekte s področja podpornih storitev v vzgoji in izobraževanju. S kakšnimi izzivi se srečuje pri poklicu igralke bo med drugim delila v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk, naravnost iz premiere njegove najnovejše predstave z naslovom Ivan Grozny, prihaja Žiga Čamernik. Žiga je po izobrazbi politolog ter antropolog, a je umetnost njegova največja strast. Svoj talent razvija skozi igralski sistem Stanislavski in s Strasbergovo metodo, po kateri se urijo predvsem igralci iz Združenih držav Amerike. Gre za metodo s katero se igralec pravzaprav prelevi v lik, ki ga reprezentira. Čamernik je tudi novinar, recenzent in pedagog javnega nastopanja. Kako izbira like v katere se potopi z neverjetno predanostjo in kaj se nauči iz vsakega karakterja, bo razložil Lei Ogrin, nekaj minut po polnoči.
Ana Cajnko je prostovoljka, profesorica likovnega pouka in predsednica društva RESje, ki pomaga ljudem z demenco in njihovim svojcem. Dolga leta je spremljala dogajanje v domovih za starejše in na osnovi lastnih izkušenj napisala priročnik Demenca, moja učiteljica. Po polnoči bo skupaj s članico društva Nevenko Dobljekar gostja v našem studiu. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
V nocojšnjem nočnem programu bomo skušali »prelisičiti« izkušenega psihoterapevta. Naš namen je, da bi mi več izvedeli o njem in njegovem delu, kot on o nas. In kdo je geštalt psihoterapevt Tomaž Flajs? Že dolga leta dela s posamezniki, pari in skupinami. Piše tudi članke in v enem izmed njih se je vprašal, kaj v današnjem času pomeni biti moški. Dotaknili se bomo tudi pomembnega aktualnega vprašanja: kaj nam prinaša predlog Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje. V njem je svoje mesto končno dobila tudi psihoterapija.
Morda vas je klik že kdaj zanesel na njegove spletne Peripetije. Če vas je, ste jih gotovo poklikali spet. In spet. Če radi hodite v kino, se mu lahko zahvalite za sijajne prevode dialogov. Če radi berete, dela za vas sezname knjig in mesečni pregled najzanimivejših dogodkov, povezanih z literaturo, da se vam ni treba truditi z iskanjem. A pazite kako pišete. Je namreč preganjalec slovničnih in pravopisnih napak. Damjan Zorc je neusmiljen in humoren. Trenutno je hudo zaposlen tudi kot član kolektiva ljubljanske celice Unescovega mesta literature. Prevajalca, pisca, bralca in gledalca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
EPEKA je znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe, tehnologijo in socialno podjetje iz Maribora. Ustanovljeno je bilo pred 10 leti kot podpora projektu Evropska prestolnica kulture 2012, pod njihovim okriljem je vzpostavljena tudi Romani Kafenava. Umetnost, mladi in socialno podjetništvo, so teme ki jim združenje še vedno posveča pozornost. Eden od prihodnjih projektov je Romska postaja, ki jo bo v nočnem obisku predstavil predsednik EPEKE, Štefan Simončič.
V nočnem programu Radia Slovenija, ki poteka iz koprskega studia, bo naš gost Darij Šömen, inkluzivni trener v Judo klubu Koper, strokovni sodelavec za področje duševnega zdravja pri CSD Koper ter član komisije za inkluzivni judo pri Judo zvezi Slovenije. Svojo poklicno pot je začel pri Zvezi Sonček, kjer je bil vodja Terapevtskega centra na Elerjih, preizkusil se je tudi v gospodarstvu, a pot ga je znova zanesla k delu z ranljivimi skupinami. Zadnja leta sodeluje z Dnevnim delovno-terapevtskim centrom Barčica. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Tekmovanje Mladina in gore je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Hkrati je tudi športno tekmovanje, saj planinstvo obe prvini enakovredno združuje. Minuli konec tedna je tekmovanje v Trzinu potekalo že 29-tič. Med srednješolskimi ekipami so znova slavile ekipe iz Planinskega Društva Idrija. Zasedle so kar prva štiri mesta. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil njihov mentor in predsednik omenjenega planinskega društva Nace Breitenberger. Z njim bomo govorili o uspešnem delu z mladimi na področju planinstva in pomenu zgodnjega vključevanja mladih v raznovrstna izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o TOM telefonu, o edinem telefonu za otroke in mladostnike v Sloveniji, pri katerem nocojšnji gost sodeluje že vrsto let. Ker dobro pozna šolski sistem, pozna posebnosti generacij mladih in vpliv sodobnega časa. Z Nacetom Breitenbergerjem se bo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na nočni obisk prihaja Katja Škrabar, avtorica knjig Sem to res JAZ? in V treh mesecih do gospoda Pravega, in sicer bomo govorili o partnerskih odnosih, o tem, kako biti ljubljen, kako zaživeti svoje vsakdanje življenje z mirom v srcu in biti uspešen, zdrav, vesel in tudi bogat. Z gostjo, ki bo za ta del sporeda izbrala tudi glasbo, se bomo pogovarjali med polnočjo in drugo uro, k sodelovanju pa vabimo tudi vas. Med drugo in tretjo bomo glasbeno in govorno predstavili skupino Mama rekla, ki je v preteklosti sodelovala z Neisho in Zlatkom, in njihovih dvanajst skladb z jeseni izdanega drugega albuma Ves ta svet, med tretjo in četrto pa bomo z Brigito in Tomažem potovali na Borneo. Nočni program pripravljajo: Robert Zajšek, glasbeni opremljevalec Aleš Vajngerl in tonski tehnik Boštjan Feguš.
Življenje v digitalni dobi je polno moderne tehnologije, prevlade medijev ter prepletanja resničnega in virtualnega sveta, napredek in novosti na tem področju so hitri, posledice dolgoročne in ne le pozitivne. Medije in družbena omrežja, kjer vsakdo deli svojo verzijo resnice, polnijo trditve o izmišljenih novicah. Kako prepoznati lažne novice? Se jim je moč ubraniti? In nenazadnje, ali so lažne novice res od včeraj? V nočnem programu, na Prvem.
Na nočni obisk prihaja zanimiv sogovornik, doktor strojništva in triatlonec, Urban Pavlovčič. Prisluhnite klepetu o HC klancih, Dnevih strojništva, floorballu, Ironmanu, Tarantinu in rumenem Twingu – po polnoči na Prvem. Urbana Pavlovčiča je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.
Radioamaterstvo. Gre za osebni hobi radiokomunikacijske dejavnosti, ki je namenjena samoizobraževanju, medsebojnemu komuniciranju in tehničnemu raziskovanju. Slovenski radioamaterji se lahko pohvalijo s številnimi priznanji s svetovnih tekmovanj v radioamaterstvu, nedolgo nazaj pa so bili tudi na eni od zahtevnejših ekspediciji v Gani. Izkušnje z ekspedicije bosta z nami v Nočnem obisku delila radioamaterja Peter Bogdan in Rado Škrajner. Na klepet ju je povabil Sandi Horvat.
Zimske noči so hladne in samotne, ni pa nujno, da je vedno tako. S sobote na nedeljo vam voditeljica Mojca Blažej Cirej ponuja svojo družbo, klepet v skupini sovic. Napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite Mojco – na telefonsko številko 01/475 22 22.
Homeopatsko zdravljenje je oblika zdravilstva oziroma alternative medicine, ki je v svetu in tudi pri nas v porastu. Prav zaradi tega je tudi vprašanj na to temo vedno več. V pogovoru z gostjo, farmacevtko Vesno Breščak, ki se ukvarja s homeopatijo, ne bomo rešili vprašanja, kako umestiti alternativno zdravilstvo v tradicionalne prakse, bomo pa zagotovo osvetlili nekatere vidike zdravljenja s homeopatskimi zdravili. Na nočni obisk je Vesno Breščak povabil Boštjan Simčič.
Nočna gostja Simona Koser Šavora precej odstopa od klišeja klasične ženske. A je hkrati tudi to – mama dveh otrok in žena, ki z veseljem pove, da je imela pri izbiri moža več sreče kot pameti. Je multi-inštrumentalistka, voditeljica, scenaristka, vodja zasebne glasbene šole, tonska mojstrica in germanistka. Poklicno je poznavalka filatelije, kaj počne poleg vsega tega pa jo bo voditelj Jure K. Čokl vprašal takoj, ko bo iz rok izpustila kitaro, na katero vam to noč igrala v živo.
Neveljaven email naslov