Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald.
Trava, pesek, luknje. V nočnem programu je bil tokrat v ospredju golf, starodavna škotska igra, ki je v zadnjem desetletju osvojila ves svet. Na več kot 35 tisoč igriščih po vsem svetu ga danes igra že več kot 60 milijonov ljudi, priljubljenost pa iz leta v leto narašča. Primeren je za ljudi vseh starosti in ne glede na telesno kondicijo, poleg tega pa je tudi cenovno vse bolj dostopen. Svetovni trend ni zaobšel niti naše države, ki se lahko pohvali z več kot šest tisoč registriranimi igralci, ki lahko v Sloveniji igrajo na 12 igriščih, posejanih po vsej državi. Golf je zaradi tekmovalnosti in točkovanja izredno specifičen šport. Prav rezultat je tisti, ki motivira in žene k boljši tehniki, taktiki in telesni pripravi. Kakšne so karakteristike dobrega golfista, je povedal nočni gost, učitelj golfa, Anže Sonnewald iz Golf kluba Trnovo.
“Jeza in izpadi ne spadajo na golf igrišče.”
Igralce na golf igrišče vidimo priti z veliko torbo …
“V torbi so palice, žogice, podstavki, voda, dežna oprema …”
Najdaljšo tradicijo golfa imajo na Škotskem. Vendar obstajajo zapisani dokazi, da se je prva različica te igre začela pojavljati v Aziji in tudi v južni Afriki. Tu je šlo po slikah sodeč za igro, kjer so s posebnimi palicami udarjali kamenčke in ciljali določene cilje. Nekateri celo trdijo, da se je golf kot igra prvič pojavil med rimskimi legionarji v času, ko so oblegali Evropo. Njihova igra se je imenovala spaganica, za igro pa so uporabljali z gosjim perjem natlačeno usnjeno žogico, ki so jo udarjali s palicami. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1744. Imenoval se je The Gentlemen Golfers of Leith. Medtem ko se temeljna pravila tega športa od takrat niso bistveno spreminjala pa tega ne moremo trditi za palice.
Golf je sicer eden redkih športov, ki je primeren tako za najmlajše, otroke, kot tiste tudi po letih malo starejše. In čeprav nekako velja mislenost za ta šport, da fizična pripravljenost ni tako pomembna, to ne drži, poudarja Anže Sonnenwald.
“Fizična priprava je zelo pomembna.”
Golf je torej po svetovni zgodovini sodeč precej stara športna panoga. Močno je zavita v mistiko in še vedno pri večini vzbuja občutek elitizma. Marsikje se ga zato še drži negativna etiketa snobovskega športa.
“To je res lep šport – občutek prve dobro udarjene žogice je nepozaben.”
Priljubljenost golfa je kot kaže tudi v Sloveniji vse večja, tudi zaradi cenovne dostopnosti, splošna populacija pa se je že začela zavedati, da je to samo šport, ki ima prav tako kot vsi drugi športi svoje zakonitosti, pravila, ki jih golfist upošteva, ko se poteguje za čimboljši športni rezultat, ali sprostitev po koncu napornega dneva. In obenem šport, ki bo letos po 112-ih letih zopet na Olimpijskih igrah – najboljše svetovne golfiste, med katerimi žal ne bo Slovencev, bomo tako lahko avgusta spremljali v Rio de Janeiru.
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Naš gost bo radijski kolega ing. Tomaž Šorli, ki se je po skoraj desetletju življenja v Bruslju z družino vrnil v Maribor. S kakšnim namenom ga je pot popeljala v belgijsko in evropsko prestolnico, kako je doživljal evrobirokracijo in kateri dogodki so zaznamovali to, bruseljsko obdobje, bo pripovedoval po polnoči. Voditelj bo Teodor Bostič.
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.
Arhitekt, ki verjame v holistično znanje, v združevanje starodavnih modosti in sodobnih dognanj. Zanj arhitektura ni le materialni objekt, je izkušnja, ki traja in jo doživljamo na mentalni, senzorični in fizični ravni. Forma sledi izkušnji, je načelo arhitekture, ki jo ustvarja Superform, biro, ki sta ga leta 2001 ustanovila z Marjanom Poboljšajem. Arhitektura je le eno do njegovih ustvarjalnih polj. V pogovor bodo vstopale tudi fotografija, glasba, astronomija, znanost, metafizika. Antona Žižka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Alja Turnšek poučuje jogo in se ukvarja s terapevtskimi masažami in manualno terapijo. Raziskovanje gibanja jo je že od mladega zaznamovalo in jo potegnilo v preučevanje človeškega telesa in zdravega življenjskega sloga. V zadnjih letih se ukvarja tudi z duhovnostjo, saj meni, da je predvsem to tisto, kar manjka današnji kulturi. Njej najljubši citat in življenjsko vodilo prihaja od Mahatme Gandhija: Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Z Aljo Turnšek se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Anica Gorjanc Vitez je specialistka psihiatrije in psihoterapevtka. Obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo, ki uči, kako se znebimo misli, ki nas v življenju ovirajo. Na njen “kavč” lahko sedete v Sežani, Postojni ali Idriji. Je tudi pisateljica: v svojih slikanicah za otroke se ne boji tem, kot sta alkoholizem in hiperaktivnost. Kako v natrpanem vsakdanu (o)hranimo duševno zdravje? Kako napravimo dobro limonado, kadar nam življenje nudi le kisle limone? Kako v sebi dobimo moč in pogum? Na ta in mnoga druga vprašanja v pogovoru z Ivano Zajc.
Okus, aroma, izgled in okrasitev štejejo pri pripravi najboljšega koktajla. Pomembni pa sta tudi njegova zgodba in ime. Večna ljubezen je koktajl s katerim je drugo leto zapored, najboljši barman v Sloveniji postal Tomaž Fartek. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja prim. mag. Mihael Zajec, specialist kirurgije. Z vedno novimi znanji, ljubeznijo do dela in v želji pomagati je delal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V tem mestu si je ustvaril družino in zgradil dom. Delal je tudi v sklopu Slovenske vojske v Mirovni misiji SFOR v Sarajevu in bil zdravnik, gorski reševalec letalec. V prostem času rad hodi v hribe, smuča, kolesari, obiskuje gledališče in raziskuje nove dežele. Prisluhnite malo po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Poklicni in prostovoljni gasilec, ki je desetkrat postal državni prvak v kickboxu, večkratni zmagovalec evropskih in svetovnih pokalov. Človek, ki ob tem najde čas še za delo trenerja, pobudnik številnih dobrodelnih akcij, predvsem pa mož in oče. Marjan Bolhar, takoj po polnoči, tokrat brez rokavic in z mikrofonom med njim in voditeljem Juretom K. Čoklom.
Nocoj se bomo pred poletno soparo zatekli v zeleno oazo na južnem obronku Ljubljane. Po polnoči bomo pobegnili mestnemu vrvežu in osvežujoči hlad poiskali med meglicami na Ljubljanskem barju; skrivali in izgubljali se bomo med mejicami, travniki, steljniki, njivami. Kdor pozna njihove skrivnosti ve, da so pred osuševanjem močvirske ravnice obletavali žerjavi in gosi, v času koliščarjev pa celo pelikani. Danes barjansko naravno in kulturno dediščino varujejo domači in mednarodni predpisi in trdna volja po ohranitvi tega edinstvenega življenjskega prostora. Zgodbe z Ljubljanskega barja bosta v noči z nedelje na ponedeljek z nami delila Maša Bratina in Dejan Veranič iz tamkajšnjega Krajinskega parka.
Matej Rančigaj je človek zgodb. Na nočnem obisku nas je odpeljal po delčku tistih, ki so se spisale na popotovanjih po Afriki in Braziliji, od koder je prišel na tokratni obisk v Slovenijo. Raje kot velike popotniške nahrbtnike ima minimalno prtljago. Prve rolerje si je kupil pred dvajsetimi leti na Manhattnu. Povsod pa ga spremlja – glasba. Kot pravi povezuje in krajša razdalje med ljudmi. Še posebno rad jo deli z otroki. Tudi z nami jo je, čisto spontano, ob nočnem obisku v radijskem studiju. Pravi, da se nima za motorista, da je s svojo Yamaho, ki ga je spremljala na tisočih kilometrih po Afriki, vedno ravnal lepo in da ljudje ponavadi ne morejo verjeti, ko jim reče, da na prvih 40.000 km prevoženih poti ni imel “nobenega gumi defekta”. Pot se je začela v Keniji, potem pa proti jugu. Motor, s kranjskimi registrskimi tablicami, je priletel iz Slovenije.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Turno kolesarstvo je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji doživelo pravi razcvet. Še posebej z odprtjem 1800 km dolge krožne Slovenske turnokolesarske poti in izvajanjem usposabljanj, na katerih udeleženci pridobijo kolesarske veščine, znanja o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. S tem so se zmanjšala tudi trenja med obiskovalci planinskih poti, ki naravo obiščejo peš, in tistimi, ki jo obiščejo na kolesu. A kljub vsemu se stanje da še izboljšati. Na nočnem obisku se nam bo pridružil novi predsednik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije Atila Armentano, s katerim bomo govorili o razvoju tega športa pri nas ter s kakšnimi akcijami in izobraževanji ga komisija skuša narediti še privlačnejšega za širše množice.
»Dom Danice Vogrinec Maribor je dom, kjer vas spoštujemo, kjer boste spet doma«, so zapisali na spletni strani doma. Z različnimi aktivnostmi dokazujejo, da je starost lahko zelo lepa in ustvarjalna, in marsikdo od stanovalcev šele v jeseni življenja najde svojo sorodno dušo. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil direktor doma Marko Slavič in nekaj stanovalcev ter predstavili življenje v okolju, ki spoštuje njihovo modrost in iskrivost. V naslednjih urah bomo ponovili reportažo o vrtnariji Urbanek, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, ljubitelji glasbe pa boste lahko prisluhnili glasbeni legendi Paulu McCartneyu, ki v septembru pripravlja nov glasbeni album.
Ko je le leta 1969 gledališka skupina Pupilija Ferkeverk udarno stopila na slovensko sceno in jo zatresla s svojim neoavantgardnim teatrom, je bila zraven. In potem ni bilo več poti nazaj. Gledališče je njena ljubezen in tudi ta hip ustvarja nove vloge, nove predstave. Zanjo je vsaka vloga skrivnost, v katero se je treba poglobiti. Začeti dobesedno iz nič. Kot da igraš prvič. Vsaki vlogi se popolnoma preda. Da vanjo vse, kar premore tisti hip. Igralko Jožico Avbelj je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija, Ilinka Todorovski letno v svoj poštni in e-poštni nabiralnik prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Pritožbe, ki jih prejema, so različne, lahko gre za vsebine ali pa tudi za tehnične zadeve, kot je denimo preglasna glasba v ozadju TV prispevka. Kaj vse prinaša delo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ter kako zgleda povprečen delovni dan varuhinje bomo med drugim povprašali Ilinko Todorovski. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Mitja Mikolavčič, profesor športne vzgoje. Pri 24 letih se je odločil, da ne želi več »delati«. Od takrat počne, kar ga najbolj veseli: organizira športne dejavnosti za otroke. To “službo” opravlja predano, z veseljem in strastjo. Zanimivo pa je, da prireja športne aktivnosti za otroke, a v ospredje postavlja starše. Še več zanimivosti bo v prvem delu sobotne noči pripovedoval Vesni Potočar Godnič.
V Budimpešti na madžarskem je nedavno potekalo prvo mednarodno tekmovanje policistov prometnikov v fizičnem urejanju prometa. Med predstavniki petih držav je prvo mesto zasedel predstavnik slovenske policije, samostojni policijski inšpektor v Oddelku za cestni promet Policijske uprave Ljubljana Borut Božič, ki bo od pol noči dalje tudi gost Nočnega obiska. Z njim bomo govorili o zahtenosti tekmovanja na katerem je zmagal, govorili pa bomo tudi o preventivi v prometu in o najpogostejših napakah, ki jih na naših cestah delajo vozniki, čeprav bi se jim že z nekaj malega truda dalo izogniti.
Po polnoči se nam bo pridružila producentka Art kampa v okviru festivala Lent in poletnega Art kampa ter umetniška vodja kulturno izobraževalnih projektov v Narodnem domu Maribor Urška Košica. Predstavila bo koncept letošnjega poletnega Art kampa in področja ustvarjalnega dogajanja, govorila pa bo tudi o tem koliko in na kakšen način Art kamp zaznamuje kulturno, ustvarjalno in družabno dogajanje v mestu ob Dravi in koliko pripomore k revitalizaciji mariborskega Mestnega parka.
Neveljaven email naslov