Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Marsikdo si ob krivicah, ki se dogajajo, zatisne oči, ušesa in molči. Za gosta nocojšnjega Nočnega obiska to ne drži. Max Zimani je aktivist. Govori in opozarja na težave migrantov in drugih skupin, ki jih družba odriva na rob. V Slovenijo je prišel pred 30-timi leti na študij računalništva in informatike. Danes vodi socialno podjetje Skuhna. Tujcem pomaga do zaposlitve in jim tako odpira možnost, da pokažejo svoja znanja, spretnosti, ideje. Kako mu to uspeva, bo Maxa Zimanija po polnoči vprašal Iztok Konc.
Veliko učencev in dijakov zaključnih letnikov je pred pomembno odločitvijo, ki bo zaznamovala ne le njihovo življenje, ampak bo vplivala na celotno družino. Je bila odločitev za vpis na izbrano srednjo šolo ali fakulteto prava, kako bo z zaposlitvijo, kakšna prihodnost se obeta? Tovrstna vprašanja si v teh dneh zastavljajo številni mladi in njihovi starši, ki želijo svojim otrokom le najboljše. Vpise pogosto spremljata stres in celo panika. Kako se lahko temu izognemo? Kaj je pri izbiri najpomembneje, kako uskladiti želje otrok in ambicije staršev? O tem se bomo po polnoči pogovarjali s pedagoginjo in andragoginjo Snežano Kragelj, ki jo je na nočni obisk povabil Sandi Horvat.
V Sloveniji smo leta 2014 proizvedli na prebivalca skoraj 55 kilogramov kuhinjskih odpadkov. Štiričlanska družina je tako vsak dan povprečno zavrgla več kot pol kilograma hrane, še vedno največ kruha. Pri Ljubici Kastaneto, 60-letni gospodinji in materi treh otrok, tega ni. Nove jedi ustvarja tudi iz tistega, kar ostane. Recepte in nasvete, ki jih je sama tudi preizkusila, je zbrala v knjižici Reciklirajmo hrano. Kako in katero hrano lahko recikliramo in s tem tudi privarčujemo, bomo z Ljubico Kastaneto govorili v prvih urah nedelje. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja del ekipe treh študentk medicine in specializanta družinske medicine, ki se bo konec leta odpravila na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo na Papuo Novo Gvinejo. Tam bodo nadaljevali delo svojih predhodnikov, cilj odprav pa je, da se vzpostavi kontinuiteta medicinskih odprav, tako kot je to že vpeljano po drugih delih Afrike, saj tudi prebivalci Papue potrebujejo ustrezno medicinsko pomoč, ki pa marsikdaj ni pri roki. O tem, kako potekajo priprave, kakšna so pričakovanja in kakšno je bilo delo prejšnje medicinske ekipe na Papui Novi Gvineji, po polnoči na Prvem.
Na nočni klepet v studio Radia Maribor najprej prihaja Petra Škarja, predavateljica in avtorica več knjižnih uspešnic, ki so prevedene v ruščino, hrvaščino, angleščino in celo kitajščino. Spodbuja podjetnost in je soorganizatorka največjega dogodka za žensko podjetništvo v Sloveniji – 500 podjetnic. Rada hodi v hribe in je oseba z izjemnimi sanjami, željami in pravljično podobo sveta. V tej noči pa bomo gostili še eno zanimivo žensko, Mariborčanko Sabino Repnik, ki bo v pogovoru z Robertom Zajškom povedala več o tudi hipnozi in hujšanju.
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Kaj imajo skupnega lepota, mikrobiologija in turizem? V tokratnem nočnem pogovoru bomo gostili študentko mikrobiologije Anjo Antič, ki je tudi aktualna miss turizma Slovenije. Na svetovnem izboru v Maleziji je januarja osvojila lento miss fotogeničnosti in po dolgem času Sloveniji priborila pomembno uvrstitev. Ali je lepota dovolj za zmago na lepotnih tekmovanjih, bo Anja Antič med drugim odgovorila voditeljici Tadeji Bizilj.
Ukrajina je etnično, kulturno in jezikovno bogata država in sodi med 50 največjih držav sveta. Zaradi obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila tudi vzdevek »žitnica Evrope«. Že od osamosvojitve dalje jo zaradi korupcije in razpetosti med vzhodom in zahodom pretresajo politični nemiri, ki so v zadnjem letu prerasli v oborožene spopade. Športniki Sergej Bubka in brata Kličko ter književnik in utemeljitelj ukrajinske moderne književnosti Taras Ševčenko je samo nekaj imen, ki so ime Ukrajine ponesla v svet. V noči na nedeljo se bomo skupaj z Iryno Beliaievo in Inno Demchenko Fröhlich, Ukrajinkama, ki že nekaj let živita v Sloveniji, podali v to vzhodnoevropsko državo, spoznavali njene kulturno zgodovinske poteze in se pogovarjali o razlikah in podobnostih s Slovenijo. Na nočni obisk ju je povabil Peter Močnik.
Ukrajina je etnično, kulturno in jezikovno bogata država in sodi med 50 največjih držav sveta. Zaradi obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila tudi vzdevek »žitnica Evrope«. Že od osamosvojitve dalje jo zaradi korupcije in razpetosti med vzhodom in zahodom pretresajo politični nemiri, ki so v zadnjem letu prerasli v oborožene spopade. Športniki Sergej Bubka in brata Kličko ter književnik in utemeljitelj ukrajinske moderne književnosti Taras Ševčenko je samo nekaj imen, ki so ime Ukrajine ponesla v svet. V noči na nedeljo se bomo skupaj z Iryno Beliaievo in Inno Demchenko Fröhlich, Ukrajinkama, ki že nekaj let živita v Sloveniji, podali v to vzhodnoevropsko državo, spoznavali njene kulturno zgodovinske poteze in se pogovarjali o razlikah in podobnostih s Slovenijo. Na nočni obisk ju je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Andreja Kalc, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič. Nagrado je prejela za prevod izbora del Marine Cvetajeve Poskus sobe. Ruska modernistična književnica je po mnenju Josifa Brodskega največja ruska in celo svetovna pesnica dvajsetega stoletja. Brodski pa je bil tudi mnenja, kot opozarja Kalčeva, da če želimo spoznati človeško dušo in življenje, naj se poglobimo v enega pesnika in preberemo vsa njegova dela. K poslušanju nočnega programa vas tokrat vabi Breda Biščak.
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Na obisk v nočni program prihaja Matjaž Tuš, mag. farmacije in predsednik Slovenskega farmacevtskega društva. Društvo že več kot 60 let povezuje farmacevte in farmacevtske tehnike ter skrbi za njihov strokovni razvoj. Poleg tega pa se lahko pohvalijo s številnimi aktivnostmi, ki se nanašajo na pravilno in varno uporabo zdravil in promocijo zdravja. Pred mikrofon ga je povabila Jasmina Bauman.
Gospo Boženo Kolman Finžgar, ravnateljico knjižnice v Radovljici, je domača izkušnja spodbudila k razmišljanju, kako za branje pridobiti mlade bralce. Ko se je namreč njena hčerka začela spopadati s to veščino, se je domislila nekaj trikov in prijemov, da jo je privabila h knjigam in branju. Uspeh ni izostal. Celo več: danes njene metode za spodbujanje branja poznajo številni starši po vsej Sloveniji. Če vam je branje nujno zlo, brez katerega v življenju pač ne gre, ali pa velika strast, ki se ji le težko uprete, se nam pridružite danes po polnoči. Z gospo Boženo Kolman Finžgar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Prijazna zima nas razvaja s telohom, zvončki in toplimi nočmi. V tisti, ki se bo prevesila v Prešernov dan, vas vabimo k telefonu na klepet. Gost, a zanimiv promet bo usmerjala voditeljica Mojca Blažej Cirej.
Ob prihajajočem Kulturnem prazniku bomo v nočnem programu govorili o kulturni dediščini – točenje, o gradovih na Slovenskem. V Sloveniji naj bi bilo po ocenah 500 stavb, ki jih lahko imenujemo gradovi – 100 med njimi je v lasti zasebnikov. Predstavili bomo zgodbe treh zasebnih, tako imenovanih novodobnih graščakov in njihovih lastnin: dvorec Črnelo, grad Lemberg ter grad Mirna na Dolenjskem. V drugi uri pa bomo klepetali z vami o tem, kaj za vas predstavlja kulturna osveščenost. Darja Groznik bo z vami po polnoči.
ansko jesen se je skupina prijateljev iz Kobarida odpravila v Nepal. Po prvotnem načrtu naj bi v Deželo v kraljestvu gora, kot jo zaradi Himalaje nekateri imenujejo, odšli zaradi trekinga. Po uničujočem potresu, ki je lani spomladi povzročil devet tisoč smrtnih žrtev, pa so si premislili! Osemnajst članska odprava se je odločila, da namesto trekinga opravijo humanitarno poslanstvo in vsaj delček prispevajo pri odpravi posledic potresa. Tri tedne so ostali v vasici Bagam. Kako so štiri tone gradbenega materiala spravili na višino skoraj tri tisoč metrov nadmorske višine in kaj so z njim zgradili bo v nočnem programu povedal vodja odprave, Miran Tonkli. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.
V Sloveniji zadnja leta zakonsko zvezo letno sklene okoli 6 tisoč parov. Nekaterim od njih pri organizaciji dneva, ki naj bi bil eden najlepših v življenju posameznika, priskočita na pomoč Blažka Kopač in Nina Kogovšek. Poročni organizatorki, ki to delo opravljata že 4 leta, nam bosta med drugim povedali, kako mladoporočencem polepšata dan, kakšni so poročni trendi leta 2016, ali sta morali kot organizatorki poroke že kdaj loviti kakšno pobeglo nevesto ter kakšna je bila najbolj ekstravagantna poroka, ki sta jo pripravili. Gostji je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar
V tokratnem nočnem programu bomo govorili o pustu, točneje, o ptujskem pustu. Z gostom, Alešem Arihom, se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Ponoči se bomo skupaj z Andrejem Zorkom preselili v Indonezijo. Na Baliju se bomo razvajali v luksuznih vilah, na bližnjem Floresu pa v ekoturističnem naselju. Andrej oboje vodi s svojo ženo Ido, ki jo je spoznal, ko je bil v Indoneziji še turist. Nočnega gosta na Prvem bomo povprašali, kako se je v 13 letih, odkar živi na Baliju, “udomačil” tam, kaj ga je najbolj pritegnilo, ob čem kdaj pa kdaj morda pomisli, ali bi se vendarle vrnil v Slovenijo, pa tudi, kaj svetuje tistim, ki razmišljajo o podobni poslovni poti. Andreja Zorka je na nočni pogovor povabila Tina Kralj.
Neveljaven email naslov