Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
a Nočni obisk smo tokrat povabili soustanoviteljico in direktorico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, Janjo Božič Marolt. Je tudi predstavnica svetovne organizacije tržnih in javnomnenjskih raziskav v Sloveniji, zato se ne strinja s trditvijo, da je statistika laž. A kaj potrebujemo, če želimo pravilno izvesti raziskavo in razumeti njene rezultate? Ste se kdaj vprašali, kako lahko izvajalci vzporednih volitev, še preden so preštete vse glasovnice, pravilno napovejo zmagovalce? O tem se bo kmalu po polnoči z gostjo pogovarjala voditeljica Ana Skrt.
Na nočni obisk prihaja filozof in teolog Andrej Gnezda, eden poglavitnih členov nevladnega nasprotovanja razvpitim prostotrgovinskim sporazumom med Evropsko unijo, ZDA in Kanado. Vodja projektov pri nevladni okoljski organizaciji Umanotera velja za najbolj dejavnega člana, po svoje pa je tudi glavni obraz Koalicije proti tajnim sporazumom. Kljub zaskrbljenosti in strahovom, ki jih sporazumi od tedaj porajajo v javnosti, pa o kaki mrzlični dejavnosti slovenske politične elite v zvezi z njimi dandanes ne moremo govoriti. Zakaj je tako in kakšna pogajanja o prihodnosti prebivalcev dobršnega dela sveta se izvajajo za tesno zaprtimi vrati, nam bo gost razkril nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom.
Da si priljubljen otroški in mladinski pisatelj, moraš imeti neusahljivo domišljijo in mladostno razigranost ter ljubezen in razumevanje otrok. Primož Suhadolčan ima to in še več. Njegova dela so zelo priljubljena, že leta v vrhu najbolj branih knjig, Primož pa tudi dobrodošel gost šol in knjižnic. Kako mu to uspeva, ga bo voditeljica Darja Groznik vprašala po polnoči v nedeljo.
Na nočni obisk prihajajo primorski alpinisti Dejan Koren, Boštjan Mikuž in Rok Kurinčič, ki so skupaj s še dvema alpinistoma iz Akademskega alpinističnega odseka, novembra odpotovali na odpravo v Patagonijo. Njihov cilj je bila še nepreplezana vzhodna stena Cerra San Lorenza, ki je bila na spisku želja že marsikatere odprave pred njimi. Naveza Koren, Mikuž in Kurinčič je preplezala novo smer v vzhodni steni in sicer v vpadnici glavnega vrha. Istega dne pa je podoben podvig uspel tudi drugi navezi, tako da ima zdaj vzhodna stena Cerra San Lorenza kar dve prvi novi smeri, obe slovenski. Še sveže vtise z odprave, vrnili so se namreč prve dni decembra, bodo primorski člani odprave zaupali voditeljici Karin Zorn.
Eva Mrhar, ustanoviteljica, urednica in novinarka, bo naša tokratna nočna gostja. Zase pravi, da je preveč intelektualka, da bi zdržala med umetniki, in prevelika oboževalka plesa, da bi zdržala v običajni redakciji. Z nogama trdno na tleh, z glavo včasih tudi visoko med oblaki. Ena največjih sladkosnedk na svetu, ljubiteljica glasbe in potovanj ter vsega urbanega in družabnega. Tista, ki mora vedno vse izvedeti prva in ki pozna marsikatero skrivnost domačega in tujega plesnega dogajanja. Pridružite se tudi vi pogovoru z Evo Mrhar, ki jo je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Tokrat smo na nočni pogovor povabili Ano T., ki je v minulih mesecih v Nablusu, enem največjih mest na okupiranem Zahodnem bregu, kot prostovoljka delovala v okviru nevladne organizacije Project Hope Palestine. Ta nevladna multietnična humanitarna organizacija je pripravlja ustvarjalne delavnice, tečaje tujih jezikov in številne športne aktivnosti. Ana je mlada dekleta poučevala angleščino in francoščino. O izjemno krutem življenju Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu, o razmerah, ki vladajo tam in o katerih ne izvemo skoraj nič, o svojih vtisih, dogodivščinah in izkušnjah, ki si jih je pridobila v času prostovoljstva bo spregovorila po polnoči. Nočni gostitelj bo Teodor Bostič.
V kolumni je zapisala: "Shiran ni, nasprotno, malo mora shujšat. Na videz je zdrav in če ga ne izda srce ali kaj drugega, bi lahko živel še nekaj let. Je pa prestrašen na smrt. Najbrž se še nikoli ni peljal z avtom, zagotovo pa ni nikoli bil v zavetišču in med neznanimi ljudmi. Strah ga je. Ne ve, da je zavetišče zdaj njegov dom in ne morem mu razložiti, kaj se mu je zgodilo danes." Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali v Horjulu. O njenem delu in skrbi za zapuščene živali, o veselih pa tudi o žalostnih mačjih in pasjih usodah se bo po polnoči z njo pogovarjal Iztok Konc.
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Stavek, s katerim bi hoteli zaobjeti njegovo umetniško ustvarjanje, bi bil zelo obsežen. Od mojstra uličnega gledališča do mojstra pesniškega in živega jezika do ustanovitelja zaničniške verske skupnosti. In veliko vmes. Eno njegovih zadnjih del je romantična drama o Antonu Tomažu Linhartu in ključnih akterjih za ohranitev slovenskega jezika, z naslovom ATL 220. Tako zabavno poučna, da bi morala postati del šolskega kurikuluma. Pa Rozine pesmi tudi, če smo že pri tem. Vabljeni, da prisluhnite Rozi, v nedeljo malo čez polnoč. Z njim se bo pomenkovala Nada Vodušek.
Eva Branc in Rok Soczka Mandac sta del ekipe portala Muzikobala. Ona je novinarka, on glasbenik, Muzikobala.com pa glasbeno interaktivno spletno mesto, ki so jo ljubitelji glasbe slovenskega Primorja ustvarili pred dobrima dvema letoma, da bi z njo obogatili arhiv bogate glasbene zapuščine tega prostora, hkrati pa obveščali tudi o dogajanju v današnjem času. Kako jima gre, kako ocenjujeta trenutno stanje slovenske oziroma obalne glasbene scene, zakaj sta se odločila za prostovoljno udejstvovanje v tem projektu in še kaj, povesta voditeljici Aniti Urbančič.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
V nočni program je voditelj Zoran Turk tokrat povabil Darjo Gajšek in Blaža Švaba – gostitelja javne prireditve, glasbenega spektakla, ki ga bodo prvič posneli v Mariboru v sodelovanju z RTV Slovenija. Mimogrede – mariborska dvorana Tabor je za petkov »Silvestrski pozdrav« razprodana. Nastopili bodo najbolj priljubljeni glasbeniki in več kot 200 gostov. Več o dogodku po polnoči.
Zdravnica in psihoterapevtka je prva slovenska terapevtka logosinteze. Gre za smer v psihoterapiji, ki se posveča iskanju vzrokov težav v našem življenju. “Morda se sliši to samoumevno, toda presenetljivo veliko terapij se pravzaprav posveča posledicam, jih kategorizira ter uči posameznika, kako naj z njimi živi,” pojasni, zakaj jo je prav ta smer med mnogimi tako pritegnila. Skupaj z nočno gostjo se bomo – vsaj okvirno – učili sproščati svoje “zamrznjene strukture” in morda tudi tako v ta nori mesec vstopili nekoliko drugače, predvsem pa prihajajoče novo leto morda lahko začeli nekoliko drugačni. Tino Bončina bo nekaj po polnoči na Prvem programu Radia Slovenija gostila Tina Kralj.
Violinist, skladatelj in aranžer, ki z enakim užitkom gode in komponira klasično, etno, pop ali filmsko muziko. Z enakim žarom se predaja nastopom z Magnificom, uličnim glasbenim sprehodom z godbaši Simboličnega orkestra, ali izvajanju klasičnega violinskega dela. Predalčkanje po glasbenih zvrsteh mu ni ljubo, tudi koncept visoke umetnosti mu je tuj. Najbolj vznemirljive stvari se dogajajo na stičiščih, kjer se srečujejo ustvarjalni ritmi in temperamenti. V ponedeljek malo po polnoči se bo z Matijo Krečičem pogovarjala Nada Vodušek. Prisluhnite jima!
Prva adventna nedelja napoveduje praznične dni, ki jih mnogi preživljamo v toplem, domačem družinskem okolju. Kako praznike preživljajo ljudje, ki doma ali družine nimajo? To noč bomo pozornost namenili ljudem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na cesti. Natančnega števila brezdomcev ne poznamo, po ocenah strokovnjakov, je na cesti od 1000 do 1700 ljudi. Vse več je prikritih brezdomcev, ne le moških srednjih let, čedalje več je tudi žensk. V nočnem programu boste tako lahko spoznali zgodbo brezdomca, ki je s pomočjo Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, danes zaposlen. Ana Nuša Zavašnik, strokovna sodelavka društva, pa nam bo predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo na tem področju. O domu z brezdomci, v prvih urah zadnje novembrske nedelje.
Mineva 30 let od izida albuma zasedbe Deseti brat z naslovom Madona dej mi danes. Iztok Novak Easy je pred mikrofon povabil tekstopisca in pevca Draga Misleja, ter ostale člane zasedbe, ki jih je slednji poimenoval kar »druga liga« obalnih glasbenikov. Prisluhnite pogovoru po polnoči.
V Nočnem obisku boste spoznali dvoročnega robota YuMi, ki predstavlja izjemno novost na področju robotike in zadnjo pridobitev Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Gre za kompakten robotski sistem, ki je po velikosti enak človeku in je tudi ustvarjen za interakcijo in skupno delo s človekom. Zato se nam bodo z omenjene fakultete pridružili profesor doktor Matjaž Mihalj ter študenta Jožica Piškur in Gašper Simončič. Z njimi ne bomo govorili le o robotu Yumi, ampak bomo predstavili tudi vse izzive in priložnosti, ki jih človeštvu lahko prinese robotizacija, naj bo to v medicini, industriji ali v naših domovih.
V tokratnem nočnem programu bomo predstavili jesenski program Start up Maribor, ki ga aktivno podpira Mestna občina Maribor in izvaja Tovarna podjemov. Cilj projekta je izvedba kakovostnega in celovitega ter učinkovitega podjetniškega programa, ki bo prispeval k ustanovitvi novih inovativnih podjetij, oblikovanju novih delovnih mest ter obstoječim podjetjem omogočil nov zagon. Podrobneje o tem v prvi uri nočnega programa, ko bosta naša gosta Jure Verhovnik iz Tovarne podjemov in Aljoša Huber, mentor v omenjenem programu.
Tokrat se bomo v prvi uri noči pogovarjali z mlado oblikovalko tekstilij in oblačil Minko Rozman. Je ena redkih, ki s svojimi idejami oblikuje moške kolekcije in žensko spodnje perilo. Mlada kreatorka s svojimi idejami orje ledino tudi pri oblačilih za ples ob drogu. Z voditeljico Ano Skrt se bosta pogovarjali o tem, kakšna je pot mladega modnega kreatorja po diplomi, v katerih ustanovah in dejavnostih slednji iščejo priložnosti za zaslužek ter kako odprti smo Slovenci do posebnih kosov oblačil. Pogovoru prisluhnite kmalu po polnoči.
V prvih urah novega delovnega tedna vas vabimo na križarjenje. Ne bomo sicer odkrivali eksotičnih destinacij, nam bo pa nočna gostja Sonja Krese povedala čisto vse o delu na turistični ladji. Slišali boste, kako je sploh mogoče dobiti tako službo, kaj vse je treba urediti pred odhodom, katera dela so najbolj cenjena. Sonja, ki je na različnih turističnih ladjah delala kar štiri leta, nam bo zaupala še, kako je mogoče zdržati večdnevni tudi po 16-urni delovnik, koliko časa ostane za oglede krajev, v katerih se ustavijo križarke, ter kako je na ladjah poskrbljeno za uslužbence. Sonjo Krese je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov