Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Kegljanje je šport, ki pri nas ni ravno najbolj medijsko odmeven, a ima kljub temu bogato tradicijo. Njegovo uspešnost poleg številnih posamičnih in ekipnih medalj s svetovnih prvenstev potrjuje tudi 76 kegljaških klubov v Sloveniji, v katere je včlanjenih več kot 3000 kegljačev. V nedeljskem nočnem obisku bosta predsednik kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič in selektor članske reprezentance Lado Gobec voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila kegljanja, ocenila, kako priljubljen je ta šport med mladimi in pojasnila, katere so razlike med kegljanjem in bowlingom.
Uroš Rojc je fotograf in pripadnik ‘generacije y’. Da bi s fotografijo svojo generacijo lažje nagovoril, jo je raziskal, nastala je publikacija The Millenials, ki prinaša nekaj zanimivih ugotovitev. Te so predvsem v nasprotju s stereotipi, da je ta generacija zavita v vato, neaktivna, da nima več pravih osebnih odnosov in so ji etične vrednote tuje. Zanimivo je tudi Rojčevo delo, saj v objektiv lovi ekstremne športe in tovrstne športne dogodke ter z njimi ustvarja, tako pravi sam, ‘wow trenutke’. Nočni program bo vodila Janja Novoselc.
Letno se na Kilimandžaro povzpne okoli 15.000 ljudi, od katerih jih približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Uspešnim pohodnikom se bosta decembra poskušala pridružiti tudi dobra prijatelja Boštjan Lederer in Vesna Škrlj. Mišični distrofik in njegova osebna asistentka sta si zadala neverjeten življenjski izziv: z vozičkom osvojiti streho Afrike. “Največji izziv bo zame dihanje, saj imam zaradi bolezni slabše razvita pljuča. A meje rad premikam, da vidim, kaj vse lahko dosežem,” pravi Boštjan. Več v Nočnem obisku po polnoči z voditeljico Darjo Pograjc.
Na prvi dan tega tedna, ki je bil še posebej zaznamovan kot mednarodni dan strpnosti, je Zveza prijateljev mladine v Mariboru končala deveti natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti » 100 ljudi 100 čudi« na aktualno temo »begunci« in podnaslovom »Vsak človek je nekje tujec«. Pripravili so zaključno prireditev, razglasili rezultate in podelili nagrade avtorjem najboljših sloganov, ki so jih zbrali predstavniki Slovenske filantropije in Društva Odnos. Voditelj nočnega programa Zoran Turk je ob tej priložnosti na zanimiv sproščen pogovor o naši strpnosti, oziroma nestrpnosti povabil nagrajene, kot tudi predstavnike organizatorjev in predstavnika sirske družine, ki je zaživela prav pri nas.
Gorko Berden je življenjska pot pred dobrim desetletjem zanesla v Pariz. Tam je študirala dramsko igro in postala igralka. Sama pravi, da je čarobnost Pariza v njegovi zgodovini, arhitekturi in kulturi; v njegovi raznolikosti od okrožja do okrožja, v neskončnih možnostih in posebnem stilu. Zdaj živi v Ljubljani, v francosko prestolnico pa se pogosto vrača. V radost in vznemirjenje ob misli na Pariz in na življenje tam sta se po pretresljivih dogodkih prikradli tesnoba in zaskrbljenost. Gorko Berden je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Ne žanrska, temveč nadžanrska. Ne eklektična, temveč električna. Ne pevka, temveč operacijski sistem. Umetnica mnogih glasov in čarnih transformacij. Pod njihovim urokom zaplavaš v neznane svetove. Se mehčaš v skrivnostnih sencah gozdov, padaš v goltave globine podzemlja, drviš skozi robne pokrajine, ki se zdijo domače, četudi še nikoli nisi bila tam. Zreš v milo obličje ljubezni, se soočaš s kamnito sfingo smrti in spregovoriš v jeziku pojočega ognja. S pesnico, multimedijsko umetnico, šansonjerko, performerko, kiparko in slikarko se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Množičnost in pomen delovnih akcij, brigad, ki so gradile ceste, proge in objekte v nekdanji državi Jugoslaviji, si je danes težko predstavljati. Kako so delovale, kaj so pomenile v času po 2. Svetovni vojni, kako so stkale bratske vezi tudi med Slovenci in Italijani ter kako so se polagoma preselile v zgodovino, v nočnem programu z gostom Matjažem Stibiljem, avtorjem raziskovalnega dela Bratstvo na delu. Z njim se bo pogovarjala Darja Groznik.
25-letna Andreja Prek prihaja iz Idrije in je prostovoljka novogoriškega Rdečega križa v ambulantah begunskega sprejemnega centra v Brežicah in Dobovi. Vsak dan jo spremljajo nove izkušnje in preizkušnje. Pove, da je gledanje televizijskih posnetkov beguncev nekaj čisto drugega kot občutek, ko jim pogledaš v oči. Še vedno jo najbolj preseneča njihova odločitev, da se podajo na tako nevarno pot, kljub temu, da lahko izgubijo življenje. Zanjo je največje plačilo nasmeh otroka ali mame, ko odhajata iz improvizirane zdravniške ambulante. Opaža tudi, da so med prostovoljci eni in isti ljudje in da so že zelo izčrpani. Z njo se bo pogovarjala Nataša Uršič.
Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.
Lep nasmeh ni samo ogledalo naših zob, ampak tudi našega zdravja. Vemo, da je ustno zdravje povezano s splošnim zdravjem in da je bolje odstraniti vzroke bolezni kot posledice. Naš tokratni nočni gost dr. Dejan Pirtovšek je v svetu zobozdravstva dejaven že več kot dvanajst let, kot specialist čeljustne in zobne ortopedije pa ima bogate izkušnje pri zdravljenju otrok, mladostnikov in odraslih ter vseh vrst nepravilnosti od enostavnih do najhujših, kjer je potrebno sodelovanje več specialnosti. O tem, zakaj ima več kot 90 % ljudi težave z zobmi, kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni in kako je sodobna tehnologija spremenila zdravljenja, se bomo z dr. Dejanom Pirtovškom pogovarjali vse do pol druge ure zjutraj.
Ali ste vedeli, da opazovanje letal lahko predstavlja tudi hobi? Plane spotterji oziroma opazovalci - zasledovalci letal, ob stezah večjih letališč po svetu opazujejo in fotografirajo letala z željo, da bi ujeli najboljši trenutek med vzletom ali pristankom. Gre za velike ljubitelje zračnih plovil, ki prepoznavajo letala medtem ko so ta visoko nad njimi. Več o tem za marsikoga nenavadnem početju, bosta v noči z nedelje na ponedeljek voditelju Marku Rozmanu in poslušalcem zaupala slovenska opazovalca letal Pavel Bárabaš in Milan Korbar.
V začetku nedeljske noči vas vabimo v Belo Krajino. Spraševali se bomo, kako v lokalnem okolju, ki se spopada z brezposelnostjo, povezati in spodbuditi skupnost, da si sama ustvari nove priložnosti za delo in kvalitetnejše življenje. Primer dobre prakse prihaja iz Črnomlja, kjer je na pobudo društva Smnj na plac svoja vrata odprl prvi belokranjski Center vzajemnosti in kreativnih idej, čigar glavno poslanstvo je povezovanje belokranjskih ustvarjalcev, vzpodbujanje vzajemnega delovanja in obujanje lokalne skupnosti. Peter Močnik je na obisk povabil predsednico društva, Uršo Pogačnik.
Najboljša slovenska umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič zaključuje svojo tekmovalno športno pot. V soboto bo v Renčah gala večer z nastopi najboljših evropskih in svetovnih kotalkarjev, Lucijinih prijateljev in sotekmovalcev, na katerem bo seveda zaplesala tudi sama. V pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo spominjala svoje uspešne tekmovalne poti, zaznamovane tudi s hudo boleznijo, ki jo je premagala pred dvema letoma.
V noči iz četrtka na petek bomo v Nočnem obisku odprli vrata v Pinelino dnevno sobo. Rok Košir in njegova družina enkrat mesečno naredita prostor v svojem domu za domače in tuje glasbenike, povabita pa seveda tudi obiskovalce. V dnevno sobo ljubljanskega stanovanje se stisne tudi do petdeset poslušalcev. Rok Košir nam bo povedal kako svojo dnevno sobo prelevi v koncertno prizorišče, kako hišne koncerte sprejemajo sosedi in nam zaupal kakšno prigodo s cenjenimi glasbeniki, ki so nastopili v Pinelini dnevni sobi. Med njimi so mnoga, tudi mednarodno, priznana imena (npr: Chris Eckman, Terry Lee Hale, Tomaž Pengov, Dan Stuart, Neca Falk in mnogi drugi). Seveda bomo pogovor zabelili z glasbo, ki se je odigrala tudi v dnevni sobi Roka Koširja.
Je tatu še tabu? Kako se v svetu poslikav kože znajdejo ženske? Umetnica tetoviranja Simona Borštnar pobira nagrade za svoje delo doma in v tujini. Kakšni so izzivi te umetnosti bo voditeljici Sanji Rejc razkrila v nočnem pogovoru.
Na nočni klepet smo povabili glasbenika Martina Štibernika,ki sklada, producira, aranžira, igra in poje …vse to počne zase in za mnoge druge izvajalce različnih glasbenih zvrsti. Predstavili smo novi projekt Mistermarsh. V prvih dveh urah ste prisluhnili aktualnemu albumu Home.
“Ko sem izvedela, da imam raka, sem bila pomirjena. Svoje življenje sem živela polno, otroci so odrasli, zdelo se mi je, da ne bo posebej tragično, tudi če se poslovim.” A se k sreči ni. Gospa Marta Satler je še kako živa, še kako polna življenja, še kako posebna in njeno življenje po bolezni je morda še bogatejše kot predtem. Prostovoljka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki nasmeji tudi najtežje bolnike, prostovoljka v Društvu Edirisa, ki z vsem srcem povezuje Ugando in Slovenijo, iskriva sogovornica, ki tako prekipeva od energije, idej in volje, da ob vprašanju, ali je sploh kdaj utrujena, najprej začudeno pogleda. Povabili smo jo na nočni obisk. Drevi, s Tino Kralj, na Prvem.
Tokratni nočni gost Andrej Ikica v svojem življenju uspešno krmari med računalništvom, glasbo in potovanji. Prav v teh dneh se predstavlja z novo pesmijo in videospotom Blues tega mesta.
To noč bo z vami voditeljica Mojca Blažej Cirej in pričakuje vas pri telefonu. Pripravite šalo, potožite se ali povejte, kaj je v vašem življenju ali kraju novega. Vabljeni k poslušanju nočnega programa.
Na nočni klepet prihaja članica igralskega ansambla Gledališča Koper, Mojca Fatur. Da se znajde tudi pred kamero, je potrdila žirija na Festivalu slovenskega filma. Faturjeva je nastopila v filmu Mihe Knifica »Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo« in prejela Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. Postala pa je tudi Stopova igralka leta. Z Mojco Fatur se bo pogovarjala Jana Samsa, ki jo bo med drugim vprašala tudi to, kako mati treh otrok uspeva združevati zasebno življenje, gledališče in film.
Neveljaven email naslov