Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Jesen, ta muhasta bogata teta, je nenadoma vdrla skozi vrata. Zdaj je tu, z dežnim plaščem in dežnikom. Z gobami in kostanjem. S poplavami in gumijastimi škornji. Proti naravi smo nemočni, lahko se le potrudimo ostati dobre volje, pri tem pa nam pomaga prijetna družba. Prav zato vas Mojca v nedeljo zvečer vabi k pogovoru ali vsaj poslušanju oddaje od 22 h do polnoči. Pogum velja.
Vročina nas že kar mori, ampak ko jeseni po ves teden ne bomo videli sonca, se nam bo pa še stožilo po njem. Še malo, pa se bodo mestne ulice spraznile, mladi bodo morali v šolo. Vrtiljak letnih časov se neutrudno vrti, le temperature so vsako leto nekoliko višje. Le človekova potreba po druženju ostaja ves čas ista. Zato pa imamo (v nedeljo zvečer) Prvi program in tam se vas že veseli Mojca Blažej Cirej.
V prvi uri nočnega programa bomo klepetali z Urško Šobak, kulinarično raziskovalko in zbirateljico starih receptov naših babic in dedkov. Lani je izdala svojo prvo kuharsko knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, letos pa je temu srčnemu projektu sledila še kuharica za otroke Ej, babi, glej.
Poletni večeri kar kličejo k druženju. Takrat se malo shladi in lažje zadihamo. Poskrbeti je treba za živali, da imajo vodo in se lahko zatečejo v senco. Saj veste, ne: verige so že prepovedane. In tisti, ki imajo še posebej dobro srce, bodo nastavili vedro vode tudi zunanjim pernatim in kosmatim bitjem. Reveži vrani imajo kar odprte kljune. Kaj pa mi? Če ste za to, vas Mojca Blažej Cirej vabi k poslušanju Prvega programa. Lahko tudi pokličete.
Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov.
Dež je zalil solato in vrtički so podivjali. Presneti polži pa tudi. Kaže, kot da jih je vsako leto več in če jih ponoči ročno ne pobereš, noben pripravek zares ne zaleže. Za nami je prijeten sončen dan, ki je zvabil na plano vse, kar leze in gre. Parki, travniki, igrišča in griči so oživeli. Kako tudi ne, ko pa vse cveti in diši! Med epidemijo smo si priskrbeli družbo kužkov in tudi repatih kožuščkov je vsepovsod polno. Pred nami je nov teden, nov krog življenja in če bi v nedeljo zvečer radi malo poklepetali, vas Mojca Blažej Cirej od 22 h do polnoči vabi v svojo družbo. Na Prvem!
Maj je najlepši mesec v letu. Ne preveč deževen in ne prevroč. Upajmo, da nas ne čaka dolgo vroče poletje, saj poscana Zofka, ki naj bi ga z nalivi napovedala, svoje naloge ni naredila. Študenti rogovilijo z majskimi igrami in koncerti v Študentskem naselju, pridne bralce pa zanima, kdo bo dobil Cankarjevo nagrado in kresnika. Dan je čudovito dolg in v naravi vse diši. Laboda v Tivoliju ponosno varujeta svoje drobcene sive mladičke. Živalski vrt poka po šivih. Kaj pa zvečer? Takrat je pa prijetno poklepetati, in prav to vam v nedeljo od 22 h do polnoči ponuja Mojca Blažej Cirej.
Maj je najlepši mesec v letu. Ne preveč deževen in ne prevroč. Upajmo, da nas ne čaka dolgo vroče poletje, saj poscana Zofka, ki naj bi ga z nalivi napovedala, svoje naloge ni naredila. Študenti rogovilijo z majskimi igrami in koncerti v Študentskem naselju, pridne bralce pa zanima, kdo bo dobil Cankarjevo nagrado in kresnika. Dan je čudovito dolg in v naravi vse diši. Laboda v Tivoliju ponosno varujeta svoje drobcene sive mladičke. Živalski vrt poka po šivih. Kaj pa zvečer? Takrat je pa prijetno poklepetati, in prav to vam v nedeljo od 22 h do polnoči ponuja Mojca Blažej Cirej.
Pomlad se vsa dišeča razpira pred nami. Malce nam še nagaja aprilski mraz, a plaščev ne bomo več dolgo potrebovali.Bomo pa potrebovali – tako kot vedno – dobro družbo.
Gostja nocojšnjega nočnega programa bo Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Pomlad je tu, lepi topli dnevi. To noč bodo kazalci na uri smuknili za eno uro naprej, na poletni čas. Življenje teče naprej v dobrem in slabem. Če lahko, pokličite v nočni program in poklepetajte z Mojco Blažej Cirej. Par besed, saj ni treba, da poveste kaj posebnega. Nekatere teme so večne: živali, zdravje, dogodki v vašem kraju, odnosi v družini, vdovstvo, šale.
Ob vznožju Čavna, v idilični vasici Lokavec pri Ajdovščini, ima Urška Lemut zeliščno kmetijo, ki jo je poimenovala Vila Lavanda. Že ime pove, da v času žetve okrog hiše diši po sivki. Osrednji del nasada je rožni vrt z izvirsko vodo. Poleg sivke in vrtnic damaščank Urška vzgaja še rožmarin, žajbelj, geranijo, smilj, ognjič in druga zelišča ter iz njih pripravlja različne pripravke. Uresničila je svoje otroške sanje. Da bi bila bližje naravi, je pustila redno službo in se preselila v počitniško prikolico, ki jo obkrožajo borovci. Kasneje si je ob njej zgradila hiško, v kateri omamne vonjave in zdravilne učinkovine zelišč ujame v stekleničke. Z nocojšnjo gostjo se je pogovarjala Nataša Uršič
Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujin pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tudi v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem bosta v prvi uri nočnega programa govorila z gostiteljem, Primožem Čeparjem.
Za tokratni Nočni obisk smo se odpravili v osrčje Goričkega, kamor sta se iz Kranja preselila Bine in Katarina Volčič. Bine, ki je svoje kuharsko znanje pili na eni najbolj znanih kuharskih šol v Parizu, je slovenskemu občinstvu verjetno najbolj znan kot mojster in žirant v kuharskih resničnostnih šovih. In ravno v času šolanja v Parizu je tam spoznal Katarino. Po svojih 17 letih partnerstva in uspešnem gostinskem poslovanju v Ljubljani, sta sprejela odločitev, da mestni vrvež zamenjata za podeželje, kjer sta gostom na široko odprla vrata posestva Monstera. Gre za unikatno zgodbo, ki jo v Motovilcih pišeta že skoraj dve leti.
V prvi uri nočnega programa boste deležni pogovora z Martino Marušič Kos, vodjo službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem, ki pa jo boste spoznali tudi v mnogih drugih vlogah. Je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada pa tudi kaj sešije. Na Nočni obisk jo je povabila Anita Urbančič.
Na nočni obisk malo po polnoči je prišel pevec, ki se je začel ukvarjati z glasbo že v 5. razredu osnovne šole, ko se je odločil postati kitarist. V mladosti je sodeloval v več slovenskih rokovskih zasedbah, v katerih je pel in igral. Pomembno prelomnico v njegovi glasbeni karieri je pomenila pridružitev skupini Pop Design, katere frontman je bil med letoma 1990 in 1995. Posnel je nekaj največjih uspešnic skupine: »Ne bom ti lagal«, »Ko si na tleh«, »Potepuh«. Leta 1995 se je odpravil na samostojno glasbeno pot. O skoraj 30 letih solistične kariere je govoril Vili Resnik.
Gin z bučnimi semeni ali gin, navdihnjen s prekmurskim paradižnikom? To sta le dva od šestih okusov Prekmurja, ki sta ga v svojo linijo ginov Heaven & Hell – Nebesa in pekel drzno vključila Tanja in Robert Sobočan iz Velike Polane. Pred nekaj dnevi smo se odpravili v vas, ki je od Murske Sobote oddaljena le nekaj kilometrov, ter pred mikrofon povabili par, ki je s svojo unikatno podjetniško idejo v lanskem letu pobral kar nekaj zavidljivih mednarodnih priznanj. Kateri njun gin je v Singapurju prejel zlato priznanje in kateri gin je bil v Londonu izbran za enega od petnajstih najboljših ginov sveta leta 2023? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja prinašata Tanja in Robert Sobočan, ki sta nam zaupala tudi njuno navdihujočo zgodbo, kaj vse lahko dosežeš, ko v svoje sanje verjameš, vlagaš trud, čas in tudi veliko dela.
Dan se daljša, pusta smo preživeli, življenje končno spet postaja barvitejše in zabavnejše. Noči pa so lahko kljub temu hladne in prazne. Napolnimo jih z dobro voljo, pravi voditeljica Mojca Blažej Cirej. Ali vsaj z druženjem, poslušanjem in pogovori. Zanima jo vse, kar se vam dogaja, kako gre vašim domačim živalcam, kaj dobrega berete in katera šala vas je spravila v smeh.
Na nočni obisk prihaja dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, Tatjana Gregorič. V radijski eter je skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe s Primorske in zamejstva. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi Tatjana, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, pa v pogovoru s Karin Zorn Čebokli.
Boštjan Colarič je leta 2022 v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Pismo sebi, za katero je lani prejel nagrado za najbojšo samozaložniško knjigo. V utemeljitvi so zapisali, da je po obsegu že kar pošten in zajeten roman, ki bralca kar presune. Z Boštjanom Colaričem, ki zna tudi tesariti in si je sam, s svojimi rokami, zgradil tudi hišico, se je za nocojšnji Nočni obisk pogovarjala Urška Krišelj Grubar.
Neveljaven email naslov