Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.
Gostja petkovega Nočnega obiska v ospredje svojega delovanja postavlja Jungovo misel: “Nisem to, kar se mi je zgodilo, temveč to, kar izbiram.” Specializantka psihodinamske psihoterapije končuje doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, v disertaciji raziskuje vpliv podpornih odnosov na razvoj odpornosti pri ljudeh z gibalno oviro. Pri znanstveni raziskavi izhaja iz svoje izkušnje in izkušenj ljudi z ovirami in njihovih bližnjih, v Nočnem obisku pa je govorila tudi o institucionalnem nasilju. Gostja petkovega nočnega programa je sicer uporabnica osebne asistence, zato je spregovorila tudi o pomanjkljivostih instituta, ki je ta hip v postopku prenove. Leo Bernik, ki ji ni tuj niti umetniški izraz in občasno piše za LUD Literaturo, je pred mikrofon povabila voditeljica Eva Lipovšek.
V prvi uri nočnega programa bo gostja Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica navdušujočega prepleta priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti. Zadnja vijoličasta bledivka zato ni le gobarski priročnik, temveč avtoričina biografija, v kateri je spregovorila o svoji boleči življenjski zgodbi. V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z znanim karikaturistom in striparjem Cirilom Horjakom in čilim 90-letnim Avgustom Seničarjem. Za konec pa še glasbeni potep po Špancirfestu v sosednjem Varaždinu. Voditeljica bo Darinka Čobec.
Pisanje je pri njem nezanesljivo opravilo, ki ga prečijo dolge prekinitve, vendar je napisal že dva romana: Rok trajanja in Škrbine. Oba sta pritegnila kritike in bralce. Je tretji v nastajanju? Morda bomo odgovor izvedeli v nočnem pogovoru. Romanopisje ima moč, da seže tja, kamor si drugače najbrž ne bi upal, pravi pisatelj. V pisavi si nedvomno upa daleč, skozi vse praznine in gostote, skozi vse okruške, ki se v pripovedi sestavijo v celoto. Kako in koliko je pisatelj povezan s svojimi liki, s pripovedovalci, ki imajo ime ali pa ga tudi nimajo? So sledovi intimnih izkušenj izmišljeni ali stvarni? O tem lahko bralec samo ugiba. S prvencem Rok trajanja se je uvrstil med finaliste za najboljši literarni prvenec in v ožji izbor za nagrado kresnik. Za svoj drugi roman Škrbine je leta 2021prejel Cankarjevo nagrado. Gašper Kralj, doktor socialne antropologije, je tudi prevajalec. Med drugim je skupaj s Tino Malič v slovenščino prevedel deli izjemnega urugvajskega avtorja Eduarda Galeana Otroci dni in Narobe, šola narobe sveta. V narobe svetu nas učijo, kako se sprijazniti z resničnostjo, ne kako jo spremeniti, pravi Galeano. V pisanju pa je vse mogoče. Gašper Kralj je nočni gost Nade Vodušek.
Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost nočnega programa pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, združil pa je več svojih hobijev, tudi fotografijo. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
V studio je prišel specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v žargonu bolj znanim pod imenom Gotska. Ukvarja se s težavami otrok in mladostnikov, zaradi katerih ti potrebujejo pomoč in prilagajanje učnih programov v osnovni in srednji šoli. Zato je njegov obisk ob začetku šolskega leta še toliko bolj pomemben. Na nočni obisk in v studio Prvega je Gašper Stražišar povabil Marka Kalana.
V prvi uri nočnega programa vas bomo povabili na Festival dobrega počutja, ki bo v sredini meseca septembra v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Tema letošnjega je samooskrba. Pestro tematsko dogajanje za vso družino bodo predstavile Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc. Po eni bo naša sogovornica mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Nato pa bo do petih sledila še lestvica Top 17, praktični nasveti za začetek novega šolskega leta in zgodovinski pregled. Voditelj Robert Zajšek.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Danes se bomo zadržali ob tistih njenih popevkah in šansonih, ki jih lahko opredelimo kot ljubezenske, to pa pomeni, da pojejo o ljubezenski sreči in nesreči, o veri v ljubezen, pa tudi o dvomih vanjo, o ljubezni, ki je lahko idealistična ali pa realistična. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Na Nočni obisk prihaja slikarka in ilustratorka, nekoč arhitektka, Mojca Fo. Sprehodili se bomo po poti od arhitekture do slikarstva. Po poti, ki je postregla z veliko izkušnjami, še več preizkušnjami. Stavek s katerim živi in ustvarja je "Je suis Artiste". Biti umetnik je neizprosna nuja. Pravi, da s slikami piše zgodbe, svojo zavest pa širi s potovanji. Kaj jo motivira in kje najde navdih za nove stvaritve? Kakšen je pravzaprav njen proces ustvarjanja? Katere tehnike slikanja so trenutno najbolj iskane in kako težko ali lahko se jih je priučiti? Na pot od ideje do slike se bo skupaj z Mojco Fo odpravil Sandi Horvat.
Pred naš mikrofon smo povabili zmagovalca letošnjih Melodij morja in sonca Gregorja Ravnika. Z njim se bomo pogovarjali o festivalskih nastopih, o dveh zahtevnih končanih študijih, o glasbenem ustvarjanju in novem albumu, ki pravkar nastaja v Zagrebu, ter o potovanjih, ki so tudi njegova velika strast. V koprskem studiu bo vaš nočni gostitelj Andrej Šavko.
V nočnem programu pa postavljamo v ospredje zgodbo ptujskega Tehnološkega parka – pod njegovo streho ustvarja okoli sto strokovnjakov, inženirjev in doktorjev znanosti, in to v dveh podjetjih, DATABOXU in INTERI. Na obisku bomo pri direktorju slednjega, Petru Ladiču, in podrobneje spoznali navdihujočo in ustvarjalno poslovno zgodbo, ki se razvija v našem najstarejšem mestu. Vabljeni.
Našo nočno gostjo sta nad pisanimi šopki navdušili obe omi. Ko je bila majhna, je svoje raznovrstne pušeljčke prodajala v svoji cvetličarni. Postavila je mizico in jih ponujala ljudem, ki so prihajali mimo. Skorajšnja magistrica ekologije in biodiverzitete ter biološkega izobraževanja se še kako dobro zaveda, kako pomembna je visoka biotska pestrost vse okoli nas, drobne gosenice, pajki, žuželke, metulji imajo na njenem cvetličnem vrtu svoja skrivališča in veliko hrane in varujejo ekosistem. Na svoji njivi vzgaja 40 različnih sort cvetlic, uči se semenenja, iz posušenih semen želi ustvarjati »cvetličnice«, zbirke različnih sort semen, medovitih rastlin in cvetlic, ki bi jih lahko sejali tudi mi. Vzgaja in izdeluje šopke, jih suši, spleta cvetlične venčke za otroke, ustvarja posebne čajne mešanice, mazila, s cvetjem, ki se bohoti pri njej in iz preprostih travniških rastlin, bogati poroke in druge pomenljive priložnosti. Pomembno ji je, da so semena cvetlic ekološka, še raje ima tista, ki so ji jih podarile prijazne vzgojiteljice rož. Zakaj si ne bi tudi na krožnikih privoščili več cvetov, saj so poosebljeno sonce, lepo so videti, pa še zdravilni so? Cvetlični aranžma je lahko tudi čudovit poklon, saj pomeni, da si je za vas nekdo resnično vzel čas, če je travniški, pa nič ne stane. Vsebuje tudi veliko ljubezenske simbolike. Marjetice, denimo, lahko trgamo skoraj vse leto. »Če si pred spanjem pod blazino položil korenino marjetice, naj bi se vrnil ljubimec, ki te je zapustil.« Katarina Meža je Dekle v cvetju. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Najprej bomo preleteli vsebinske pramene njenih popevk in šansonov, ki segajo od eksistencialnih motivov in tem do ljubezenskih, pripovedno-realističnih, igrivih, šaljivih in kabaretnih; v drugem delu noči pa bomo poslušali predvsem njene eksistencialne pesmi, torej take, ki pojejo o različnih načinihčloveškega bivanja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V noči s sobote na nedeljo se bomo v studiu nočnega programa pogovarjali z Blažko Müller. O tem, kako je kot televizijska voditeljica odraščala in odrasla v oddajah Periskop in Slovenska popevka, kako je s skupino Betontanc plesala na svetovnih odrih in tudi kako je spoznala pisatelja Paula Coelha, smo jo že večkrat slišali pripovedovati. S čim pa se jezikoslovka, predavateljica in doktorica znanosti Blažka Müller ukvarja danes? Ali je portugalščina še vedno njena strast? Kaj nam bo povedala o Levu in Stelli Danici? Kaj jo čaka jeseni? V družbo Nočnega obiska vas vabijo Blažka Müller, Klara Eva Kukovičič in Iztok Konc.
Naš nočni gost bo Lovro Muženič, legenda primorske žurerske scene, ki jo številni poznajo po psevdonimu D.J. Lovro. Pisalo se je leto 1987, ko je z zmago v diskoteki Amadeus začel tlakovati pot svoji didžejevski karieri. Ob delu v tedaj vodilnih primorskih diskotekah je začel voditi svoje oddaje na eni tedaj prvih komercialnih radijskih postaj, Radiu Morje, pozneje pa tudi na Radiu Capris. To ga je spodbudilo, da se je začel pojavljati tudi kot animator in voditelj prireditev. Lovro za mešalno mizo vztraja še danes, tako na javnih prireditvah kot na zasebnih zabavah, na katerih s svojim izborom skrbi za zabavo mladih in mladih po srcu. Med spomine se bosta zakopala z gostiteljem Iztokom Novakom Easyjem.
Gostja nočnega programa po polnoči bo Alenka Godec. Glasba je njeno življenje, od nje živi, v njej ustvarja. Odlična interpretka, pedagoginja, germanistka, mama, ženska, ki je ne ustavi vihar, čustvena in čutna bo govorila o svojem življenju: tudi o Primožu, ki ji je najbolj blizu. Z njo bo klepetal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni klepet po polnoči prihaja Ana Trampuž, Gorenjka, ki jo je ljubezen pripeljala v Maribor, kjer si je ustvarila družino. Vstaja zgodaj, se tušira z mrzlo vodo in ne pije kave. Rada ima objeme in nasmehe in je ambasadorka zapisovanja hvaležnosti. Nova znanja z različnih področij sprejema z odprtimi rokami. Ena izmed njenih želja pa je preteči maraton v Rimu za katerega že pridno vadi.
Noč na sredo bo po izjemno težkih razmerah, ki jih doživljamo to leto, spomnila tudi na to, da sta ljubezen in hvaležnost največji sili univerzuma. In obe se tako tesno prepletata, ko govorimo o tistem, kar bomo nesli v usta. Obloženi z veliko znanja in mojstrskimi nasveti, ki jih naša nočna gostja piše in živi s forenzično natančnostjo, bomo lažje zaspali. Letos smo doživeli že vse, od nenehnega dežja, strašnih neviht in nenazadnje poplav, kot jih še nismo videli. Ne le da smo ob misli na vse čutili hudo žalost in sočutje, tudi naša samooskrba je postala ogrožena. Ujme so z večkratniki odnesle tudi pridelke, tla so kontaminirana, zato to leto postaja skrb za domačo shrambo še bolj pomembna. Bi lahko še kaj posadili, posejali? Ne pozabimo na divje rastline, ki so zelo pomemben steber samooskrbe. In na izjemno modrost in inteligenco, ki jo nosijo v sebi začimbe. Te bodo dobrote z vrta ohranile v najboljši obliki, saj jih je zaradi presežka vlage in razmočenih tal to leto težje shraniti. Ali se sploh še izplača kaj pridelati s svojimi rokami? Nikar ne obupajte. Vrtnarjenje je odlična naložba v zdravje, zelenjava z domačega vrta pa vsebuje tudi vitamin L. L kot ljubezen. Povezujmo se, izmenjujmo znanje, bodimo sooskrbni. O naštetih in številnih drugih pomembnih vsebinah bomo govorili s Sanjo Lončar, urednico informacijskega središča Zazdravje.net in vodjo Zavoda za celostno samooskrbo, portala samooskrbni.net. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Tokratni nočni program bomo izkoristili za druženje in voditeljica Lucija Grm bo k sodelovanju pozvala ljubitelje ugank oziroma enigmatskih zank Franca Ankersta, poleg izbora glasbene urednice Aide Kurtović pa boste za dobro glasbeno razpoloženje poskrbeli tudi sami. Seveda tudi brez sproščenega klepeta ne bo šlo. Prisrčno vabljeni v našo družbo po polnoči.
Neveljaven email naslov