Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
V svojih profesionalnih MMA (Mixed Martial Arts - mešane borilne veščine) borbah je še brez poraza. Ob poslušanju njegovih avtorskih raperskih skladb pa postane jasno, da ga življenje ne preizkuša le z zmagami. Izdal je že dva albuma (ustvarja pod imenom LP), vsako zmago na borbi pa posveti komu od svojih ljubih bližnjih. Nekonvencionalni borec humanih aspiracij in pritrkovalec znanosti prihaja iz Litije in v njem se pretaka knapovska kri. Iz te dediščine črpa vse, kar je dobrega in vrednega. Družina in nje ljudje so zanj prioriteta. Pa tudi ustvarjalnost. Ni le rimkovalec in scenarist, bolj in čisto zares se je lotil tudi elektronske glasbe v domačem studiu. Kadar ne bedi do zore zaradi svoje ustvarjalne vneme, je licenciran trener v akciji pa tudi maser. Rad potuje in uživa. Doma imajo demontažno podjetje in njegov oče pravi, da je garač. Na Nočni obisk prihaja k Liani Buršič, s sabo pa prinaša enega lepših zvočno-besedilnih poklonov svojemu nedavno umrlemu stricu. Premierno ga boste slišali v noči s četrtka na petek na 1. programu Radia Slovenija.
Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanja o sonaravnem življenju in dojemanju sveta okoli nas. Med drugim bo gostja Katja Temnik. Svojo drugo kariero je začela na domačem dvorišču v Žičah, ki ga je s pomočjo družine in prijateljev spremenila v pravi mali zeliščni raj. Ta deluje po metodi biodinamike. Nekoč vrhunska košarkarica nam bo razkrila svoja spoznanja in izkušnje iz sveta športa, ki ji še kako pridejo prav v vsakdanjem življenju.
Njen glas zveni kot žuborenje potoka. Čisto vsakdanji klepet zna spremeniti v poetični preplet redko slišanih besed in nevsakdanjih besednih zvez. Prefinjeno neguje bogastvo slovenskega jezika in ga nenehno plemeniti. Zdi se, da je to njeno poslanstvo, ki ga izpolnjuje z žarom in milino. Je pesnica, pripovedovalka, knjižna urednica, radijska voditeljica in nenasitna bralka. Na spletni strani Kokoro lahko prisluhnemo njenim pripovedim, poeziji in pogovorom. Nočni radijski pogovor bo skušal objeti vse, le tišine ne. Tišino poklanja gozdu, ker mu ta ugaja, njej pa so drevesa ljuba, zato je pogosto tiho. Zmerno pogosto, pravi Tjaša Koprivec Vuga, nočna gostja Nade Vodušek.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Naša gostja v nočnem programu je umetnica in publicistka Jasna Merku z Opčin. Slikarka , grafičarka in ilustratorka , ki že vrsto let poučuje na srednjih šolah v zamejstvu, že od mladih let pa tudi kot kritičarka spremlja in promovira ustvarjalnost tržaških likovnih umetnikov in sploh spremlja vizualno dogajanje na tem območju, ki ga spretno že od študijskih let povezuje tudi z likovnim dogajanjem v Sloveniji. Javni sklad za kulturne dejavnosti jo je letos za njeno umetniško , publicistično in pedagoško delo nagradil z Ažbetovo listino, za prispevek k promociji, uveljavljanju in rasti slovenske likovne umetnosti na Tržaškem. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik.
Na nočni obisk prihaja mladi, ambiciozni podjetnik, ki zase pravi, da je na misiji da pomaga čim več ljudem vzeti nazaj svojo moč nad svojim življenjem. Enkrat brat, dvakrat stric, ljubitelj kave, živali in morja, električnih avtomobilov in vesolja. Pred leti pa ga je pot odpeljala tudi v Gvinejo od koder se je vrnil z bogatimi izkušnjami in znanjem. Te dni s sledilci na medmrežju deli zanimive in uporabne nasvete ter predvsem poglede na svet. Nekaj teh bo Nejc Oblak delil tudi v nočnem klepetu, na katerem ga bo gostil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja Simon Trpin, dr. med. spec. oftalmologije. Govorili bomo o pomembnosti zdravih oči (in nasploh telesa), zahtevnosti študija in samega dela, ki je povezano tudi nenehnim izobraževanjem doma in v tujini, z natančnostjo, detajli, mirnostjo in psihologijo. Dotaknili pa se bomo tudi družine, potovanj in hobijev. Pogovor z gostom pripravlja Robert Zajšek.
Pregovora – »Smeh je zdravilo« se nocojšnji nočni gost še kako dobro drži. No ja, po razmisleku – ne le, da se ga pregovor dobro drži, sam je del njega. S smehom in dobro voljo je okužil večino Slovenk in Slovencev – in cepiva proti tej okužbi ni. Čeprav mu je v življenju marsikaj – in marsikdo - stopil na pot, je zmagal vedno v vseh ozirih – verjetno tudi zaradi izjemnega pronicljivega humorja. Pa ne le humorist, po videzu resen gospod, ki razoroži sogovornika že s prvim, v izborni slovenščini izrečenim stavkom, je tudi igralec in režiser, radijski in televizijski voditelj, pevec, glasbenik in besedilopisec. Na obisk bo prišel z veselega Štajerja, vabilu gostiteljice Lucije Grm pa se je dobrosrčno odzval. Vinko Šimek.
Letošnja 93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije bo zaradi epidemije koronavirusa drugačna od tistih, ki smo jih videli do zdaj. Kaj bo prinesla, v kakšni kondiciji je Oskar in kaj pomeni pohod ponudnikov pretočnih vsebin na to nagardo, se bo s filmsko kritičarko Ano Jurc pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.
Na svetovni dan Zemlje je 70 let praznovala Zveza Tabornikov Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 70 taborniških društev in dobrih 7000 članic in članov. Marca je mandat načelnika te največje mladinske organizacije v Sloveniji prevzel Rok Pandel, ki ima s taborništvom že šestnajst let raznovrstnih izkušenj. Od začetkov v rodu Podkovanih krapov do mentorstva na tečajih Bivanja v naravi in vloge načelnika za program v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana. O izkušnjah, zgodbah in izzivih taborništva, o vrednotah in odnosu do narave se bo v prvih minutah nedelje z njim pogovarjala Mojca Delač. Za kakšno taborniško izkušnjo in anekdoto pa sta v družbo povabila tudi tiste, ki so bili budni z nami!
Na nočni obisk tokrat prihaja izkušen planinec, nekoč zagrizen alpinist in dolgoletni turistični delavec Janko Humar, ki je več kot dve desetletji vodil sprva Lokalno turistično organizacijo (LTO) Sotočje, v katero sta bili povezani občini Kobarid in Tolmin, nato pa skupni zavod za turizem Dolina Soče, ki se mu je pridružil še nekdanji LTO Bovec. Lani jeseni se je odločil, da odstopi z direktorskega mesta, kljub temu pa turističnih vod ni povsem zapustil. Z njim se bo pogovarjala Mariša Bizjak.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvi uri in pol nočnega programa vas bomo radijsko popeljali v Zgornje Savinjsko dolino, v Nazarje. Predstavili bomo grad Vrbovec, kjer ob občinskih prostorih domujeta tudi muzej lesarstva in Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije in kapelo, imenovano Nazaret. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo v kraju popolnoma brezplačno osnovno šolo in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov prispevajo k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Skozi zgodbe vas bo popeljal voditelj Robert Zajšek.
V oddaji Sami naši nocoj gostimo Senko Marić, pisateljico, ki meni, da »če živimo v neskladju med tistim, kar smo, in tistim, kar moramo biti – zbolimo«. Tema pogovora so tako imenovani ženski karcinomi, ki so, pravi pisateljica, v družbi še vedno skoraj tabujska tema. Pogovorili se bomo tudi z znanstvenico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je pred kratkim sprejela povabilo Vlade za članstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, ker verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Emilija se je vabilu odzvala.
Tudi vas zanima, zakaj je politika postala medijski spektakel, nekakšen resničnostni šov, ki se bolj kot z resnimi ideološkimi vprašanji ukvarja s s svojo medijsko podobo? V soju medijskih luči in družabnih omrežij političarke in politiki uprizarjajo zrežirane medijske predstave, v katerih ne slišimo več političnih programov in ideološki opredelitev. Zasuti smo z njihovimi bleščečimi instagram fotografijami, z zapisi v družabnih kronikah revij, prikazujejo se nam skozi moške ali ženske atribute, osebne lastnosti, prilagojene ciljni publiki. Všečnost lepijo bodisi na domačijskost in ljudskost, bodisi na sofisticiranost in svetovljanstvo. Doktorica Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka v svoji knjigi Politika kot medijski performans, raziskuje naravo tega spektakla vse bolj personaliziranih podob politike. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
To noč bomo posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Poslušali bomo npr. Yvette Giraud, Robert Lamoureux, Les Quatre Barbus, Renée Lebas, Mick Micheyl, Jacques Dutailly, Marie-José, Jean Marcel Bretonniere, Jacqueline François, Lina Margy, Armand Mestral, Georges Guétary, Zizi Jeanmarie, Jacques Pills, Germaine Montero, Michele Arnaud, John William, Jean Constantin. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Med šansone vas bo popeljal Miha Zor.
Na nočni klepet prihaja Domen Valič. Na spletu preberemo: Domen Valič je slovenski televizijski voditelj in igralec. Leta 2004 se je vpisal na AGRFT in študiral dramsko igro in umetniško besedo. Naslovi v revijah nam vzbudijo radovednost: »Domen Valič priznal zvezo z lepotico«, »Punco vidiš drugače, ko veš, da je všeč tvojemu bratu«. Kaj pa je sam povedal o sebi? Poslušajte nočni program. Domna Valiča je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Neveljaven email naslov