Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk se bomo podali po 90-tih stopnicah, 15 metrov pod zemljo. Obiskali bomo skrivnostne rove pod tovarno TAM, kjer so Nemci v strahu pred zavezniškimi napadi leta 1943 začeli graditi podzemne hodnike, v katere so namestili stroje, prostore za delavce in vso potrebno napeljavo za nemoteno delo tovarne. V Coni Tezno so leta 2017 začeli z vodenimi ogledi najbolj zanimivega dela rovov, kamor se bo med zgodbe pretekosti, v temo, z vodičko Jano Voršič podal Robert Zajšek.
S svojimi besedili se vpisuje v svežo, vznemirljivo dramsko pisavo najmlajše generacije. Junija so na Mali sceni MGL zaživele njegove Žalostinke. Fragmentarno strukturirana drama življenjskih zgodb ljudi, ki se naključno znajdejo v lokalu. Skozi raztrgane, absurdne dialoge, se odpirajo tabuizirane teme našega sveta, kjer se tudi žalosti ne spodobi javno izražati. Pisanje in praktična dramaturgija nista edini področji umetnosti, ki ju raziskuje. Študiju dramaturgije in scenskih umetnosti je dodal še študij režije, ustvarja tudi glasbo. Jernej Potočan bo nočni gost Nade Vodušek.
Vsi se radi pogovarjamo. Tudi ponoči. Še lepše se je pogovarjati o lepih stvareh, z lepimi besedami. Dober dan ali dober večer. Sreča ali veselje. Rumena, modra ali rdeča. Katera je beseda, ki vam nariše nasmeh na obraz? In katera je tista, ki jo najpogosteje namenite drugim, da jim polepšate dan? Vaše odgovore in predvsem zgodbe, ki se skrivajo za lepimi besedami, bo pozorno spremljal Sandi Horvat.
Na nočni obisk smo povabili orientalski plesalki Anejo in Nastjo Črnigoj. Najbrž boste hitro ugotovili, da sta Aneja in Nastja dvojčici. Plešeta že 14 let in v tem času sta postali državni prvakinji v Sloveniji in Italiji, kjer tudi trenirata, lani v Grčiji pa še evropski prvakinji. Orientalski ples pa ne zahteva samo natančnih plesnih gibov in premikanja telesa, ampak poznavanje kulture in folklore držav, od koder prihaja, torej orienta. Boštjan Simčič bo v nočnem programu klepetal z mladima plesalkama in seveda se ne bo izognil vprašanju, če ju kdaj zamenjajo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
88letni Drago Šauperl, Mariborčan, ki že več kot šest desetletij živi v Nemčiji, čas od pomladi do jeseni pa preživi med prijatelji in znanci v rojstnem mestu. Pri petnajstih je že statiral v mariborski operi, nato pa ga je ljubezen odpeljala v nemški Köln, kjer je nadaljeval glasbeno kariero.
Tik pred izbruhom epidemije je šel v tisk njegov zadnji roman Luknje. Distopično in, kot se je izkazalo, celo preroško delo, ki je nehote ujelo nekatere poteze trenutka, v katerem živimo. Vendar odgovora, kaj je spodbudilo ljudi h kopanju lukenj, v romanu ne dobimo. Tudi sicer Blatnikov slog pisanja pušča prazna mesta, prostor za interpretacijo tistega, ki bere. Verjame v moč literature in nujnost branja. Zato ne preseneča zadnji stavek njegovega eseja Senca v branju, kjer pravi, da se branju ne smemo odreči, razen če se hočemo odreči tudi vsemu drugemu. Pisatelja Andreja Blatnika je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Eneja Baloh je v krogih ljubiteljskega petja, pevskih zborov, pa tudi šolstva, dobro poznana. Je profesorica geografije, zaposlena kot pomočnica ravnateljice na OŠ Lucija in že od 15tega leta ves svoj prosti čas posveča pevskim zborom. To ji je bilo položeno že v zibelko. S tem se je ukvarjal že nono Jože Lampe, mama Tatjana, po poklicu medicinska sestra, danes poje pod njeno taktirko. Oče Anton je bil dolga leta ravnatelj Osnovne šole Koper, danes je direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, v prostem času pa zborovodja različnih zasedb. V Eneji so se združili idrijska in celjska kri, flavta in trobenta, sama pa je izbrala klavir in rog. In tolkala, če upoštevamo, da je njen življenjski sopotnik uveljavljeni tolkalec in pedagog Goran Moskovski. V nočnem pogovoru nam bo povedala, kako teče pot ene najmlajših zborovodkinj pri nas. Začela je namreč pri 22tih letih. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Folklora, gasilstvo, masaža, dotik in toplina – vse to in še marsikaj drugega, odlikujejo našo nočno gostjo Renato Habinger, ki jo bo po polnoči pred mikrofon povabil Robert Zajšek.
Fotografija, etnologija in novinarstvo so ključne besede v življenju Primoža Hienga. Uživa, ko raziskuje nenavadne in manj znane kraje Slovenije in ustvarja etnološko-zgodovinske reportaže. Pravi, da ni treba daleč, le zaviti moramo na stransko cesto in že se začne zanimivo raziskovanje. Ker letos marsikdo dopustuje v domačih logih, kot navdih in nasvet pridejo prav Primoževi nenavadni vodniki, v dveh knjigah nas popelje do zdravilnih energij Slovenije, nadaljevanje bo kmalu dobil njegov izbor slovenskih turističnih točk, dostopnih invalidom. Od solin do prekmurskih ravnic nas bo popeljal Primož Hieng, ki kljub temu, da ima raje dan kot noč, prihaja v nočni program z nedelje na ponedeljek. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju.
Na nočni klepet smo povabili gorsko tekačico Ano Čufer iz Dobravelj pri Ajdovščini. Pred dvema tednoma je namreč postavila rekord v teku na Triglav. Običajno za vzpon porabimo približno šest ur, Ani je ta uspel v eni uri in 54 minutah, sestop pa v 58 minutah. Za celotno pot iz Krme do vrha Triglava in nazaj pa je potrebovala dve uri in 52 minut. S tem je za 21 minut izboljšala svoj prejšnji rekord iz leta 2017. V pogovoru bo Ana povedala več o tekaškem rekordu, ljubezni do teka, pa tudi o trenutni situaciji, ki močno vpliva tudi na športno dogajanje. Z njo se bo pogovarjala Meta Škvarč.
Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ena največjih in najmnožičnejših prireditev ljudskega izročila na Slovenskem, letos zaznamuje šestdeseti jubilej. O splavarskem izročilu in ohranjanju tovrstne dediščine pa tudi o tem, da je Ljubno ob Savinji dejavno v Evropski splavarski zvezi, bosta po polnoči spregovorila predsednik tamkajšnjega Flosarskega društva David Pečnik in poznavalec splavarskega izročila na Slovenskem Martin Juvan. Pripravlja Teodor Bostič.
Njene zgodbe so stkane iz fotografij in besed. Pripovedujejo o stvareh, ki so nam skrite ali pa si pred njimi zatiskamo oči. Njene odmevne reportaže, objavljene v številnih domačih in tujih medijih, nam jih razkrivajo. Stvarno, dokumentaristično, prodorno, a tudi pretanjeno in spoštljivo. Meta Krese potuje in raziskuje. S fotoaparatom in beležnico. Na nočni pogovor jo je povabila Nada Vodušek.
Pred četrtkovo premiero cikla kratkih dokumentarnih filmov Mi nismo izgubljena generacija na nočni klepet prihaja dvojec, ki sestavlja ekipo OSM films. Režiserka Tina Lagler in direktor fotografije Blaž Miklič bosta opisala ustvarjanje petih dokumentarnih portretov, v katerih sta predstavila mlade slovenske ustvarjalce, ki se s svojim delom bodisi preživljajo, ali pa jim to delo prinaša dodatni zaslužek. Kratki filmi poleg ustvarjanja peterice izpostavljajo težave, s katerimi se srečujejo mladi, ki so ujeti v prekarne oblike zaposlitve. Iz omenjenega projekta je nastala tudi ideja za pripravo filmov o ustvarjanju med karanteno, ki sta se ga ustvarjalca lotila ob razglasitvi vseh omejitev za zajezitev širjenja novega koronavirusa.
V noči s sobote na nedeljo ste na vrsti poslušalci nočnega programa, da svoje misli delite z voditeljico Mojco Blažej Cirej. Na telefonski številki 01/475 22 22 bomo tudi tokrat poslušali vaše zgodbe in jih delili z radijskim etrom.
Pogovarjali se bomo z Bojano Pivk Križnar, ki je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, kjer s soprogom Tomom Križnarjem pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. V pogovoru tudi o tem, kakšno grožnjo lahko za Afriko pomeni koronaviurs. Nočni program bo iz koprskega studia vodila Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov