Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Katja Kumar v Zavodu KROG, mednarodni nevladni neprofitni organizaciji, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja, socialne dejavnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva in izobraževanja ter kulture, pripravlja projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Prav Afganistan je bil prva država, v katero je odšla v okviru delovanja v KROG-u. Marsikdo bi tako odločitev komentiral kot pogumno, a pravi, da se ni nikoli po prihodu počutila ogroženo. Nekoliko drugače je bil pred odhodom:...
V njegovi družbi tudi valove nočnega programa prevevata pozitivna energija in optimizem. Ali bi sploh lahko bilo drugače, če se zadnji stavek biografije nočnega gosta glasi: » Leto 2018 se je začelo sanjsko.« Veselje je razumljivo, saj je na začetku leta že drugič postal očka. Na Nočni obisk prihaja Sašo Bertoncelj – eden najboljših slovenskih in svetovnih telovadcev. Čeprav se mu na nedavnem svetovnem prvenstvu v Dohi ni izšlo po načrtih, so pred njim že novi cilji. Sašo Bertoncelj slovi tudi kot spreten kuhar in izvrsten učitelj.
V noči ko se mošt spreminja v vino smo v goste povabili 22. vinsko kraljico Katarino Pungračič. Haložanka in študentka fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v letošnjem letu predstavlja slovenske vinorodne dežele, vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na dogodkih doma in v svetu. Aktivna je tudi v društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze in na domači turistični kmetiji.
Zdravnica Jadranka Vrh Jermančič v izolski bolnišnici že nekaj desetletij kot specialistka citopatologinja v odvzetih vzorcih tkiv išče in prepoznava pojav rakavih celic. Skrbi za načrtno ozaveščanje prebivalstva, dolga leta je bila tudi predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. Za Vrh Jermančičevo je letošnje leto prelomno. Z januarjem namreč sklepa dolgo in uspešno poklicno pot, a izzivov za naprej ji ne manjka. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.
Morda se komu zdi, da je helikopter, ki leti na pomoč ponesrečenim, predvsem znak resnosti nesreče. V resnici tudi je, vendar je predvsem znak dejstva, da je za zdravstveno varstvo in učinkovitost prve pomoči narejeno največ, kar je zaenkrat mogoče. Kako je s tem pri nas? Bomo res ostali brez tega segmenta pomoči? Ali drži, da je pokritost pomoči helikopterja pri nas odvisna od tega, kje živite? Voditelj Jure K. Čokl to noč gosti Roberta Sabola, reševalca z Reševalne postaje v Ljubljani, enega izmed tistih angelov, ki se k ponesrečenim spuščajo tudi z neba.
To noč, ko se bo na koledarju zapisal 8. november, se bomo prestavili v čas pred natanko stoletjem. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je stara 10 dni, čez slovensko ozemlje se vali pol milijona umikajočih se Avstro-ogrskih vojakov, z njimi gre 50 tisoč konj, že osmi dan general Rudof Maister v Mariboru pospešeno zbira vojake prve Slovenske vojske, na Ptuju umirajo ranjeni v najhujši železniški nesreči na Slovenskem, ki se je zgodila štiri dni prej … Buren čas, burna zgodovina in njeni burni odmevi do današnji dni. Naš gost bo upokojeni brigadir Slovenske vojske, vojaški zgodovinar, publicist in muzealec Janez Švajncer, Mariborčan, ki skrbi za družinski Vojni muzej v Logatcu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Skozi svoje fotografske serije razkriva zgodbe ljudi, ki bi sicer ostale zamolčane. Palestinski kmetje na mejnih območjih med Gazo in Izraelom, pastirji na Veliki planini, revni kmetje v Burkini Faso, podplačane romunske tekstilne delavke. Kot šestnajstletnik je s starim analognim fotoaparatom ustvaril serijo fotografij svoje babice in z njo prvič opozoril nase. In kot sam pravi, našel svoj slog. Svoje fotografske pripovedi ustvarja počasi in spoštljivo, upodablja majhne zgodbe, za katerimi pa se zmeraj skrivajo večji problemi družbe. Senzacionalizem ga ne zanima. Bliže so mu ljudje, ki nikoli ne pridejo na časopisne naslovnice. Jošt Frank pred mikrofonom Nade Vodušek.
Samo farmacevt, Renate biologinja, oba diplomirana naravoslovca. Potem pa naprej po izobrazbi in v delu med knjigami in filmi. Ob njunih imenih pa zgovorni naslovi Premiera, Bukla, Umco. In knjižne uspešnice kot so Delaj, teci, živi, Ultrablues, Na dolge proge, Triglavske poti. Druži ju ljubezen – do knjig, filmov, teka, odkrivanja lastnih meja, do življenja, drug do drugega – ustvarjalni dvojec v najbolj polnem pomenu besede. Renate in Samo Rugelj sta nočna gosta Eve Longyka Marušič.
Vsak od nas doživlja stres, v taki ali drugačni obliki. Zaradi narave življenja dandanes, pa se s hudim stresom sooča vedno več ljudi. Hud osebni stres pa lahko vodi v težke duševne stiske. Depresija in anksiozne motnje so postale epidemija 21. stoletja. Po nekaterih raziskavah za depresijo zboli že vsak četrti človek na svetu. Težava je, da so duševne bolezni še vedno stigmatizirane, zato veliko ljudi ne poišče pomoči. A zdravniki poudarjajo, da je treba razumeti, da je vpliv depresije na kakovost življenja primerljiv s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. z možgansko kapjo. Depresija ni znak šibkosti, je bolezen, ki lahko prizidane kogarkoli. Ali so bile po vašem mnenju duševne bolezni vedno prisotne, le da nismo znali prepoznati simptomov ali gre za nekaj novega? Kaj menite o hitrem porastu uporabe antidepresivov in pomirjeval za zdravljenje duševnega počutja? Kako vi skrbite za svoje mentalno zdravje? Zobe umijemo vsak dan vsaj dvakrat – kako pogosto pa poskrbite za mentalno higieno? Kaj je to notranji mir in kako ga iskati? Pokličite nas na 01 475 22 22 in delite z nami svoje nasvete, morda bodo vaše besede segle v srce tistim, ki jim je v poznih urah najtežje. Se slišimo v oddaji Nočni obisk, po polnoči.
Na tokratni nočni obisk prihaja Rok Rozman – biolog, naravovarstvenik, ekstremni kajakaš in tudi idejni vodja slovenske akcije Balkan Rivers Tour. Organiziral je množično veslanje po balkanskih rekah in akcije aktivistov. Ti so javnost ozaveščali o uničevanju okolja zaradi zajezitev rek ob graditvi hidroelektrarn. Gre za pobudo ohranjanje prosto tekočih rek v Evropi, zaradi katere so že ustavili graditev sedmih jezov v regiji. Zakaj taka vnema pri varovanju rek in kakšno vlogo še ima varstvo narave v času kapitalizma?
Nekdaj politični komisar kulturno umetniške združbe Hidrogliste, še pred tem basist pankerskega banda Kuzle, pisec kratke proze, mladinski funkcionar in priložnostni, družbeno kritični novinar, od leta 2005, ko je pridobil status svobodnega kulturnega delavca, deluje pretežno kot režiser. Njegov dokumentarec “Ne grem na koleno” je na festivalu glasbenih filmov v Vinkovcih dobil nagrado za najboljši film v regionalni konkurenci, njegov animirani dokumentarni film o Ivanu Cankarju z naslovom “Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja” pa smo lahko videli na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dušana Moravca gosti Iztok Novak Easy.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
gostjo, komunikologinjo Vaneso Čanji, ki jo je pred mikrofon povabil Zoran Turk, razmišljamo o življenju kot vrednoti in o našem neizbežnem koncu – smrti.
esen s pisanimi barvami, vonjem po pečenem kostanju in krajšimi dnevi je kot naročena tudi za nekaj toplih besed. Voditeljica nočnega programa Mojca vas v noči s torka na sredo pričakuje za kratek klepet o vsem, kar se vam zanimivega dogaja.
Zakaj se tako množično udeležujemo maratonov? Ali je manj vredno, če enako razdaljo pretečemo sami? Ste pretekli maraton? Kakšno doživetje je to za vas? Med rekreativci je po zadnjih raziskavah vedno več dopinga – je Ljubljanski maraton po vašem izjema? Ali ima jemanje poživil za rekreativce sploh smisel? Kaj je s smetmi, ki se naberejo ob tovrstnih prireditvah? Z maratonsko nočno debato vas tokrat na telefonski številki 01/475 2222 pričakuje voditeljica Lea Ogrin.
Prve minute dneva, na katerega Radio Slovenija obeležuje 90 let, bomo preživeli v družbi radijskega kolega in zgodovinarja, ki v etru še posebno rad odkriva in razkriva žlahtne drobce minulih časov. Ne samo tistih, ujetih v preteklosti njemu ljube, domače, štajerske regije. Tokrat bo glavni seveda radio in slike zvočne ustvarjalnosti, ki so se nabrale v albumu spominov. Povprašamo ga tudi o tem, kje je Marij Osana dobil navdih za znamenito radijsko kukavico. Na nočni obisk z zakladnico zgodb prihaja Stane Kocutar. Tudi v nadaljevanju noči, ki bo tokrat uro daljša, pa bomo v besedah, glasbi, arhivu in spominih lovili utrip preteklosti našega medija. V nočno družbo vas vabi Mojca Delač.
Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah vloženih v leseni oder oz. butaj. Japonska umetnost sloni na starodavni tradiciji, ki sega v 8. stoletje, ko so zgodbe na svitkih nepismenemu ljudstvu pripovedovali budistični menihi. S kolesi so potovali po ulicah in trgih ter otrokom prodajali sladkarije in jim ob tem predstavili še zgodbo. Kamišibaj omogoča prikaz različnih žanrov in tako nagovarja raznoliko občinstvo, tako otroke kot odrasle. V Sloveniji je ta umetnost še v vzponu, a postaja iz leta v leto bolj prepoznavna, zasluga za to gre tudi vztrajnim posameznikom. S kamišibaj gledališčem se ukvarjata Primož Barle in Metka Serženta. V goste ju je povabil Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Marko Slavič je direktor doma Danice Vogrinec v Mariboru, ki je bil na kongresu Evropske mreže za staranje izbran za najboljši dom za starostnike na stari celini. Kako raznoliko je življenje v tem domu, kako uspešni so pri medgeneracijskem sožitju, s kakšnimi problemi se srečujejo starostniki v institucionalnem varstvu in s kakšnimi izzivi se srečuje vse bolj starajoča se družba, po polnoči v pogovoru s Teodorjem Bostičem.
Neveljaven email naslov