Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na obisk v nočni program prihaja zvočna terapevtka Gaja Klas. Holistični “zdravilni” zvok je njena strast in delo. Verjame, da je kristalni zvok zdravilo prihodnosti, ki smo ga odkrili na novo, z namenom, da širimo in dvigujemo kristalno zavest. Gaja je zaključila šolanje v tujini kot prvi slovenski Aurasound zvočni terapevt in večji del časa namenja individualnim obravnavam, kjer zvok prevaja po principu štirih elementov ob uporabi prvinskih inštrumentov in svojega glasu. Pred mikrofon jo je povabila Jasmina Bauman.
Ob imenu nočne gostje se spomnimo na uspešnico Račke, na Anko kleptomanko in na Jaka, ki naj prinese lojtro. Otroci bi dodali še Murenčke, Hudo mravljico in Gusarsko. Sama pa bi danes izpostavila romančice - pesmi za dušo. Na nočni obisk prihaja Romana Kranjčan, ki zase pravi, da ji je bila glasba položena že v zibelko. Brez nje si ne zna predstavljati življenja. Rada ima tudi dobro poezijo, gledališče, ples in srčne ljudi. S simpatično in nasmejano glasbenico Romano Kranjčan se bomo družili nocoj malo po polnoči. Na nočni pogovor jo je povabil Iztok Konc.
Gotovo ste v katerem od parkov, morda na Ljubljanskem gradu, ali drugje po Sloveniji, že opazili rdeče ležalnike, ljubke stolčke, blazine s črkami in zaboje s knjigami. Morda ste se tudi že zleknili na travo ali ležalnik in prelistali katero od knjig. Knjižnica pod krošnjami deluje že nekaj let in je vse bolj živa. Za njo tiči ekipa inštituta Divja misel, njegova vodja pa je Tina Popovič. A knjige pod drevesi še zdaleč niso edino, kar vzgajajo. Vodnikova domačija, v kateri imajo že dve leti svoj domicil, je prizorišče mnogih dogodkov, povezanih z literaturo. In še z marsičem drugim. Tudi nočni pogovor ne bo tekel le o pisani besedi. Tino Popovič je na obisk povabila Nada Vodušek.
Oblikovanju telesa bomo namenili prve ure zadnje avgustovske nedelje. Pri tem nimamo v mislih le zmanjševanja števila kilogramov, nič bolj enostavno ni niti pridobivanje le teh. Pri tem gre za dolgo in trnovo pot, sploh če imamo premalo znanja in izkušenj. Za dosego želenega cilja je ponavadi potrebne veliko volje, odrekanja in tudi motivacije. Pri tem nam lahko pomaga osebni trener. Kako se sploh znajti v poplavi ponudbe na področju osebnega trenerstva, vrsti različnih diet in tudi vadb? Na ta in podobna vprašanja bomo odgovarjali z lincenciranim osebnim trenerjem, Boštjanom Krekom.
Goran Sambt, prekmurski Koprčan, se je pravkar vrnil iz odročne in skrivnostne dežele, ki meji na Uzbekistan, Kitajsko in Kazahstan, iz Kirgizije. Na 14-dnevni kolesarski turi je spoznaval deželo, v katero radi zaidejo bolj alternativni popotniki. Vtise iz enega zdaj že redkih neskomercializiranih biserov bo predstavil skozi pogovor z Matejo Brežan.
Delo v gozdu spada med najbolj nevarne poklice pri nas, motorna žaga pa je statistično gledano najbolj nevarno orodje. Kako oboje povezati v športno disciplino, bo voditelju Juretu K. Čoklu pojasnil Robert Čuk, evropski prvak tekmovanja gozdnih delavcev ter član ekipe evropskih prvakov v moštveni tekmi. Naše ase si boste na državnem prvenstvu lahko ogledali v živo tudi letos oktobra na Kopah!
Tokrat bomo predstavili transkulturni prostor, oblikovan v sozvočju narave in človeka, kjer nastajajo nove ideje in kjer se predstavljajo perspektivni umetniki. Pruh je nekdanji kamnolom na slovensko-avstrijski meji s pestro zgodovino, danes pa deluje kot infocenter in je sestavni del športno-kulturne ponudbe tega obmejnega dela Štajerske. Gost Teodorja Bostiča bo Primož Ledinek, predsednik društva za organiziranje lokalnih aktivnosti Losi.
Prebivalec Slovenije v povprečju letno zaužije 1,3 kilograma medu, po podatkih Čebelarske zveze Slovenije imajo slovenski čebelarji skupaj od 140 tisoč do 150 tisoč čebeljih družin. Povprečna starost čebelarja se je v zadnjih petih letih s 66 spustila na mejo pod 60 let, kar kaže na to, da se slovensko čebelarstvo revitalizira in pomlajuje. Hitro razvijajoča čebelarska niša postaja urbano čebelarjenje, podpirajo ga velika evropska mesta, in prijelo se je tudi pri nas. Društvo »Urbani čebelar« združuje in povezuje čebelarstvo, čebelarski turizem, varovanje okolja, kmetijstvo, biotehnologijo, kulturo, arhitekturo in krajinsko arhitekturo. Urbano čebelarjenje prinaša številne koristi, »mestni« med je zelo kakovosten, čebele oprašujejo sadna drevesa, za ljudi pa je blagodejno tudi vdihovanje čebeljih aerosolov. Na nočni obisk prihaja urbani čebelar in filmski kritik Gorazd Trušnovec. Povabil ga je Bojan Leskovec. Izvedeli boste, zakaj je urbano čebelarjenje »več kot med«.
Inženirka računalništva in informatike po izobrazbi, programerka po poklicu, popotnica po srcu. Anja Strašek je razpeta med udobnostjo in domačnostjo doma ter željo po odkrivanju prostranosti sveta. Potovanja ji dajejo to, kar ji računalništvo jemlje, in obrnjeno. Iz potrebe po izražanju svojih misli, želja in hrepenenj s pisano besedo in želje po deljenju svojih izkušenj s potovanj je ustvarila blog in tako povezala več svojih interesov, kot so pisanje, fotografija ter oblikovanje in postavljanje spletnih strani, vsem svojim dosedanjim strastem pa je dodala še eno: bloganje. O svojih potepanjih in pisanju bo Anja Strašek na začetku novega tedna več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Eni od sedmih milijard je ime slovenske indie folk zasedbe, katere glavnina članov prihaja iz Jezera pri Trebnjem. Glavni vokalist in kitarist Aljaž Hrastar jo je sestavil pred štirimi leti z željo, da bi skupina bratov, sester in prijateljev nadaljevala z njegovim, do tedaj samostojnim delom. Zasedbo zaznamuje prepletanje violine, klavirja, akustične kitare, klarineta in drugih instrumentov. Poleg številnih manjših nastopov v različnih slovenskih krajih so se širši javnosti predstavili tudi na ljubljanskem festivalu Urbano dejanje. Nekaj avtorskih sklad bodo zaigrali tudi v nočnem obisku po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Jernej Bortolato, kamnosek in podjetnik. Ni tipični kamnosek, ki bi se posvečal izdelavi tradicionalnih kraških jert in tlakov, osredotočil se je na izdelavo drobnih, unikatnih izdelkov umetne obrti, izdelanih iz kraškega kamna. Njegova vloga je večplastna – je tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana, sodnik na mednarodnih kamnoseških tekmovanjih, eden pomembnejših členov Festivala kamna v Pliskovici. Zakaj se je kot kamnosek osredotočil na izdelavo drobnih izdelkov iz kraškega kamna, kako usklajuje vse vloge, kako se med seboj dopolnjujejo in kako na tako širok krog aktivnosti gleda družina? Odgovore bo v Nočnem obisku iskala Janja Novoselc.
Na nočni obisk prihajata Martin Močnik in njegova psička Biba, ki se vneto pripravljata na pot. Peš se bosta odpravila po Jakobovi poti oziroma po slavni poti Camino de Santiago. Martin je pred desetimi leti zaradi sladkorne bolezni izgubil vid, kar pa mu ni vzelo volje po velikih podvigih. Večkrat je prehodil že celo Slovenijo, zdaj pa čuti, da je čas za večji podvig na tujem. V dobrih 40 dneh bosta z Bibo prehodila skoraj 1000 kilometrov, se prebila čez visoke pirenejske prelaze in se odpravila še naprej po Portugalski poti do tako imenovanega ‘konca sveta’.
Na nočni obisk tokrat prihaja priznani mariborski fotograf Bojan Mihalič. S fotografiranjem se ukvarja že četrt stoletja; v tem času se je pred njegovim objektivom zvrstilo nekaj tisoč ljudi – vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo željo. Naš gost je tudi fotoreporter, sicer pa popotnik, pustolovec, romantik in človek s poslanstvom. Gosta bo v nočnem programu predstavil voditelj Zoran Turk.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob. Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
V prvih minutah nedelje bodo osrednja tema – selitve. Doktorica Metka Hercog je postdoktorska raziskovalka, in sicer trenutno razpeta med Univerzo Illinois v ZDA in Univerzo v švicarskem Baslu. V okviru Nacionalnega raziskovalnega centra odličnosti se je med drugim veliko ukvarjala s selitvami visoko izobraženih ljudi v Švico. To deželo od blizu spoznava že kar nekaj let, saj ji selitve, tudi iz lastnih izkušenj, niso tuje. Po diplomi iz mednarodnih odnosov v Ljubljani je odšla na Nizozemsko, kjer je magistrirala in doktorirala, delovno je zelo povezana tudi z Indijo in ZDA. O svojem raziskovanju, migracijskih politikah, visoko kvalificiranih migrantih in seveda lastni izseljenski zgodbi bo dr. Metka Hercog spregovorila na nedeljskem nočnem obisku, kmalu po polnoči. V radijsko družbo jo je povabila Mojca Delač.
Gostja nočnega programa bo Maja Kenda. Pred 10 leti je naredila korenito spremembo v svojem življenju. Odločila se je, da izstopi iz potrošniške družbe in najde svojo srečo v preprostem življenju, v tesnem stiku z naravo. Spremenil se je tudi njen notranji svet. Stopila je na pot samoraziskovanja. Narava je postala njena učiteljica. Naučila jo je videti lepote, ki so okrog nas, v vseh nas, slišati tišino. Vendar ta odmik ni bil njena končna postaja, zato se je po sedmih letih vrnila nazaj v svet tukaj in zdaj, svet, kakršen je, in ne kakršnega bi si želela. To je bila nova velika sprememba, ki ji je prinesla razumevanje srednje poti. Gibanje je del njenega življenja. Zelo zgodaj je spoznala povezavo med gibom in dihom. Vrhunski šport je od nje zahteval prisotnost diha v mirovanju in gibanju, ki jo je okronal za večkratno državno prvakinjo v plavanju. Zadnjih nekaj let se poglablja v jogo. Je učiteljica hatha joge. Skupaj s partnerjem trenutno vodi DIH, Center prisotnosti, kjer svoje znanje in življenjske izkušnje deli naprej. To je njen način življenja.
Igra na glasbilo, ki je videti kot leteči krožnik. Ne, ni priletelo iz vesolja, a ob njegovih zvokih, ki jih Boris izvablja le z rahločutnim udarjanjem z roko ali s prsti, lahko v mislih poletimo poslušalke in poslušalci. Instrument se imenuje hang in je star manj kot dve desetletji. Muzika, ki jo ustvarja Boris in tista, ki jo rad posluša, nas bo ponesla skozi to poletno noč, v pogovoru pa se bomo dotaknili še marsičesa: od Borisovih glasbenih popotovanj po svetu, do mirnega življenja v družbi konj v vasici na kraškem robu. Borisa Magdalenca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni klepet smo povabili slikarja, galerista in aforista Rajka Ferka. Za seboj ima že več kot 250 razstav, sam je bil organizator 16-ih likovnih kolonij; zadnje z naslovom Duplek Art 6 se je udeležilo čez 40 umetnikov iz 13-ih držav. Na začetku leta je postal svetnik za umetnost in kulturno dediščino pri ustanovi ICDJ, s sedežem v Rimu. Je edini Slovenec v tej organizaciji pod okriljem Združenih narodov. Izdal je pa tudi dve knjigi, v nastajanju pa je že nova. Pogovor je pripravil Robert Zajšek.
Pred tednom dni se je s podiplomskega študija v Izraelu v Slovenijo vrnil Aljoša Rudaš, ki se lahko kot prvi pri nas pohvali z nazivom magistra razvojne psihologije razvoja otroka v starosti od 0 do 18 let. Zamenjati domače romsko naselje za velemesto ni bilo lahko, vendar je selitev v tehnološko dovršeno mesto prineslo tudi veliko osebnostno rast. Kako je potekalo njegovo leto v Haifi bomo med drugim spregovorili v Nočnem obisku. Aljošo Rudaša je na klepet v studio v Lendavi povabil Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov