Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na nočni obisk smo povabili pesnico in zapisovalko lepih misli, Katjušo Kosovel. Pred leti se je odločila, da se odpove udobju redne službe in se v celoti posveti besednemu ustvarjanju. Na Facebooku je ustvarila stran Ulica lepih misli, kjer ponuja obiskovalcem v branje svoje misli in pesmi. Z leti se jih je nabralo toliko, da so svoje mesto dobile tudi v knjižni obliki. Tri pesniške zbirke tako razkrivajo njene misli in pesmi o življenju, sreči, ljubezni, prijateljstvu, resnici in o drugih občutjih, ki nas spremljajo vsak dan. Na nočni sprehod po Ulici lepih misli je Katjušo Kosovel povabil Boštjan Simčič.
Nočni obisk bo tokrat minil v znamenju samosvoje, melodične in čutne glasbe. Združevali bomo harmoniko in kitaro, v goste pa prihaja harmonikar Marko Brdnik, ki se bo po lanskoletnem izidu plošče z naslovom Leta, ki je požela kritike s pohvalami, z Urošem Rakovcem v Mladinskem gledališču na posebnem koncertu predstavil slovenskemu občinstvu. Marko redno komponira tudi glasbo za različne režiserje, v zadnjih letih je še posebej odmevala glasba za predstavo Pavla nad prepadom, ob tem pa sodeluje tudi z mnogimi domačimi in tujimi glasbenimi zasedbami. Njegovo ustvarjanje in tudi znanje, ki ga je pridobil na šoli v nemškem Trossingenu in na Berklee college of music v Bostonu boste spoznali po polnoči.
V nočnem programu bo voditelj Zoran Turk v mariborskem studiu gostil popotnico, sicer pravnico Katjo Drnovšek, ki se je nedavno vrnila iz Gruzije. Pobliže nam bo predstavila to zanimivo in še precej neraziskano obmorsko državico v Vzhodni Evropi, deželo mnogih naravnih lepot in gostoljubnih ljudi.
Deževno septembrsko sredo začenjamo z obilico sonca in s tropskim podnebjem. Na nočni obisk prihaja nogometni navdušenec Luka Jesih, ki je pred sedmimi leti, ko se je udeležil svetovnega prvenstva v nogometu v Južnoafriški Republiki, spoznal, da si bolj kot karkoli drugega želi potovati po svetu. Od takrat je prepotoval številne eksotične destinacije v Afriki in Aziji, povsem pa se je zaljubil v Južno in Srednjo Ameriko. Izkušnje s svojih potovanj bo po polnoči delil z voditeljem Juretom Čepinom.
Ko sta se pred šestimi leti spoznali, nobena od njiju ni bila prav nadušena nad drugo. A od takrat, ko sta Natja Levec in Mariša Jagodič prvič skupaj stopili na oder, sta postali neločljiva dvojica. Njuna prva predstava je bila Snežna kraljica, izkušnje pa sta nabirali ne le v predstavah, temveč tudi v glavnih vlogah muziklov Company, Pepelka in Annie. Pravita, da so glasba, petje in ples nepogrešljiv del njunega vsakdana, delček vsega pa boste lahko slišali tudi v nočnem programu v prvih urah novega tedna, v katerih bosta Natja in Mariša poklepetali z voditeljico Tadejo Bizilj pa tudi zapeli in se vživeli v različne vloge.
Prvotna domovina plumerije je Srednja Amerika, danes je ta tropska rastlina razširjena po vsem svetu. Večinoma so to listopadna drevesa oziroma grmičevja, ki cvetijo v različnih barvah in oblikah, odlikuje jih močan in edinstven vonj. Ljubitelji teh eksotičnih rastlin se povezujejo tudi v Sloveniji, med njimi je Vik Kovačec, ki bo razril skrivnosti o vzgoji in negi teh rastlin tudi pri nas.
Pregovora, da ima mornarski kruh sedem skorij, ne bo pozabil niti nocojšnji gost. Kapitan dolge plovbe, Marjan Gorup iz Šmarij pri Sežani, je v 40 letih potovanja po morjih doživel že vse mogoče, od eksotičnega življenja, plovbe, do poveljevanja na tovornih in luksuznih potniških ladjah. Bil je še v tisti generaciji pomorcev Srednje pomorske šole v Piranu, ki so strokovno teorijo lahko preizkusili med dveletnim pripravništvom na Splošni plovbi in se zapisali med izkušene navtike. Življenje in delo morjeplovcev, romantika in prihodnost poklica bodo iztočnice nočnega obiska.
Zakaj je navijanje za nogometno moštvo tako privlačno, da se navijači največjih klubov združujejo v skupine tudi izven držav, v katerih ti klubi igrajo? Zakaj je podpora moštvu lahko način življenja? Kaj pomeni biti del nečesa, kar postaja bolj podobno religiji kot navijanju za kolektivni šport? Morda to, da nikoli ne hodiš sam? Takoj po polnoči se bodo v studiu voditelju Juretu K. Čoklu pridružili Tomaž Račič, predsednik in člani navijaške skupine nogometnega kluba Liverpool iz Slovenije!
Dvajset let mineva od ustanovitve Kinološkega društva za reševalne pse – REPS Maribor; v dveh desetletjih so izšolali več generacij psov in vodnikov, sodelovali pri mnogih reševalnih akcijah in našli številne pogrešane osebe. In znova se potrjuje rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, meni Darinka Lečnik Urbancl, vodja intervencijske enote REPS Maribor, ki bo gostja po polnoči. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Svoboda, dopust, dogodivščine, sanje. Asociacije, ki so jih na ljubljanskih ulicah povedali mimoidoči, ko smo jih vprašali, na kaj najprej pomislijo ob besedi letenje. Kakšen pa bo odgovor Boruta Podgorška, gosta nocojšnjega Nočnega obiska? Želja, da bi pilotiral bojno letalo, se je razblinila za vrati naborne komisije. Vendar se mu je pot do letalstva, ki mu je pod kožo zlezlo že v času študija na Strojni fakulteti, vseeno odprla. Danes je novinar, obiskovalec največjih letalskih sejmov, ustanovitelj in lastnik portala Sierra5.net in ne nazadnje potnik v letalih, ki letijo v najbolj vznemirljive kotičke sveta. Z Borutom Podgorškom bomo noč s torka na sredo preživeli visoko. Njegov sopotnik bo tokrat Iztok Konc.
Kakovost vina najbolje pozna sommelier, kakovost kave pa »q-grader«. In prav tako kot velja, da pri vinu lahko poiščemo skladnost s hrano, enako velja za kombiniranje kave s hrano. S pomočjo Tomaža Zajelšnika in Alexandra Niña Ruiza, ki delata v svoji butični prodajalni kave, bomo spoznavali še neodkriti potencial tega črnega napitka in prepoznavali neskončne nianse njenih okusov, na katere na svoj način vpliva prav vsak člen v verigi na poti iz plantaže do skodelice. Pridružite se nam v ponedeljek po polnoči!
Taras Birsa, višji policijski inšpektor, se loti raziskovanja umorov na Gorenjskem. Prvo, obglavljeno žrtev mlade ženske, najdejo na obrežju Bohinjskega jezera. Članek iz črne kronike? Ne – Taras je glavna oseba Jezera, kriminalnega romana, ki bo doživel tudi televizijsko podobo. Nočni gost Darje Groznik bo avtor romana Jezero, Tadej Golob, pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist. Eno od njenih vprašanj pa prav gotovo: ali se mu že poraja kriminalistični zaplet, ki ga bo v prihodnjem romanu spet reševal inšpektor Taras. Idej iz vsakodnevne črne kronike zagotovo ne manjka.
Veliko je ljudi, ki se na kolesu vozijo v službo, še več je tistih, ki se z njim rekreirajo in se z drugimi primerjajo na tekmah, nekaterim je vrtenje pedal celo poklic, najboljšim tudi dober zaslužek. Nekaj pa je tudi ljudi, ki jih ne zanimajo slava, medalje in denar, saj na kolesu iščejo skrajne meje vzdržljivosti svojega telesa in uma – pravijo jim ekstremni kolesarji. Potem ko je lani počez prekolesaril Ameriko, pred kratkim pa podolgem še Japonsko, ni nobenega dvoma, da mednje spada tudi Andrej Zaman, ki bo svoje kolesarske avanture, katerih skrajni domet je dirka okoli sveta, predstavil v tokratnem nočnem pogovoru. Na obisk ga je povabil Sandi Škvarč.
Od ustvarjalca alternativnega gledališča, dramaturga, umetniškega vodje festivala Exodos, gledališkega kritika, publicista, sekretarja Nacionalnega sveta za kulturo in še kaj, do direktorja uspešnega javnega zavoda. Iz zapuščene ljubljanske kinodvorane je z ekipo ustvaril živo in živahno prizorišče, na katerem lepo premešana publika uživa na gosto posejanih dogodkih. Center urbane kulture Kino Šiška vodi od leta 2009. Živi dvojno življenje: urbano v Ljubljani in podeželsko v Markovcu v Loški dolini, kjer domuje in obdeluje zemljo. Promotor mestne kulture in ruralec v eni osebi – oboje počne z velikim veseljem. Simona Karduma je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na celjskem Starem gradu so nedavno odprli stalno razstavo mučilnih naprav iz obdobja od 16. do 18. stoletja Teater groze. Razstavo spremlja tudi dvojezična zloženka, ki skozi besedilo obiskovalce uvede v doumevanje na razstavi predstavljene tematike. Po razstavi nas bo popeljal avtor te razstave, zgodovinar, znanstvenik svetnik Inštituta za novejšo zgodovino in strokovnjak za novoveško kazensko pravo dr. Andrej Studen, ki je tudi raziskovalec številnih marginalnih skupin in prezrtih zgodovinskih vprašanj. Razložil bo tudi zgodovinsko ozadje obdobja, ki ga je zaznamovalo strašno in okrutno nasilje nad človeškim telesom. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Nataša Mikelj živi v vasici v Lipniški dolini pod Jelovico. Doma imajo majhno kmetijo s kozami, racami, kokošmi in velikim sadovnjakom. Pravi, da ji prav življenje z naravo in v naravi daje vedno novo energijo, moč in ideje. Natašo pot v službo vsako jutro pripelje v Radovljico. Tam že drugi mandat vodi lokalno turistično organizacijo, pri kateri so letošnje poletje zabeležili odličen turistični obisk. Zdi se, da ima Nataša Mikelj turizem zapisan že v svojih genih. O službi, domu in družini, pa o potovanjih in najljubših hobijih bomo z Natašo Mikelj govorili nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Minuli petek so se za mnoge osnovnošolce in dijake znova odprla šolska vrata. Mnogi od njih so prvič stopili v novo okolje, kar zna biti včasih tudi malce naporno in stresno. Ne samo za otroke, ampak tudi za njihove starše. Pri premagovanju tovrstnih izzivov in ostalimi težavami skušajo mladim pomagati tudi pri društvu Center za pomoč mladim Ljubljani. Z vodjo svetovalnice in treninga asertivnosti v društvu, univ. dipl. socialno delavko in psihoterapevtko realitetne terapije, Andrejo Romih, se bomo med drugim pogovarjali o tem, kako pomagati in svetovati mladim, ki se iz takih in drugačnih razlogov v šolskem okolju počutijo utesnjeni in nesprejeti. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Zbiranje zagonskih sredstev prek množičnega financiranja je tudi v slovenskem start-up okolju dobro znana praksa, manj poznani pa so morda primeri, ko podjetja sredstva za zagon zbirajo na nov način, ki bazira na kriptovalutah in je poznan pod kratico ICO – initial coin offering oz. prva javna ponudba kovancev. Prav na tak način je sredstva v vrednosti 8,95 milijona dolarjev oz. 2087 bitcoinov zbrala slovenska ekipa Hive Project. Njihova poslovna ideja je platforma za faktoring, torej za prodajo in odkup terjatev za srednja in mala podjetja, tako s tradicionalnimi kot tudi kriptovalutami. Ana Skrt se bo s člani ekipe pogovarjala o zagonu in delovanju platforme, nenavadnem izboru komunikacijskih kanalov za promocijo in o svetu kriptovalut. Prisluhnite jim kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hitra in poceni proizvodnja modnih oblačil je druga najbolj umazana industrija, takoj za naftno, pravijo okoljevarstveniki. Moda je zapleten posel, ki vključuje gojenje in proizvodnjo surovin, proizvodnjo tekstila, šivanje in konstrukcijo oblačil, dolge in raznolike dobavne verige, prodajo na drobno in na koncu še ogromne količine tekstilnih odpadkov. Tega se zaveda tudi ekipa, ki stoji za projektom Shirting. Shirting se je začel leta 2014 kot družbeno odgovoren modni projekt, ki bazira na počasni in socialno odgovorni modi. Danes, po osmih edicijah prerašča v model oblačenja, način življenjskega sloga in bivanja. Slovenski in tuji modni oblikovalci oblikujejo unikatne srajce, ki si jih lahko sposodi kdorkoli, jih nosi 10 dni in nato preda novemu uporabniku. Več o tem, kako lahko bolj trajnostno živimo, ne da bi se odpovedali smislu za modo, nam bosta po polnoči razložili modni oblikovalki Elena Fajt in Lucija Jankovec iz ekipe Shirting.
Neveljaven email naslov