Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Gost Nočnega obiska bo dr. Andraž Jež. O svojem glasbenem izboru pravi: »Čisto za konec bi dal seveda kakšno pesem borbe in dela; po možnosti Bilečanko ali Internacionalo.« Dr. Jež je študiral slovenistiko in primerjalno književnost; zdaj ju poučuje na fakulteti in raziskuje na inštitutu. V pogovoru bomo praznični dan sklenili angažirano in družbeno kritično z največjimi imeni slovenske literature: Prešernom, Cankarjem, Vorancem in Kosovelom. Pridružite se nam v noči s četrtka na petek. Z vami bomo dr. Andraž Jež, igralec Milan Štefe in voditelj Iztok Konc.
Gostja nočnega klepeta Nataša Pagon je hokejska sodnica, ki sodeluje tudi na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Z njo se je pogovarjal Matej Štrafela.
ačetki slovenskega tekmovalnega turnega smučanja segajo v leto 1927, ko je bil organiziran prvi Triglavski smuk. Skozi leta so na tekmovanja, tudi tista v tujino, odhajali večinoma gorski reševalci, ki so v domovino prinašali različna znanja in izkušnje. Danes imamo tako v naši državi svoj pokal v turnem smučanju, ki poteka pod okriljem Komisije za gorske športe Planinske zveze Slovenije. Na nočnem obisku se nam bo pridružil njegov vodja Milan Šenk. Poleg tega je direktor turnosmučarskega tekmovanja – memoriala Luke Karničarja in Rada Markiča na Jezerskem in tudi sam zelo uspešen turni smučar. Je dolgoletni gorski reševalec in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije. O vseh plateh turnega smučanja in o različnih pogledih našega gosta na gore, po polnoči na Prvem.
Vesna Anđelković je magistra znanosti dramskih umetnosti, profesionalna igralka, z večletno izkušnjo na področju poučevanja igre. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji kot samozaposlena v kulturi in opravlja poklic igralke. Režirala je več gledaliških predstav, rada igra monokomedije, od leta 2012 pa izvaja in vodi projekte s področja podpornih storitev v vzgoji in izobraževanju. S kakšnimi izzivi se srečuje pri poklicu igralke bo med drugim delila v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk, naravnost iz premiere njegove najnovejše predstave z naslovom Ivan Grozny, prihaja Žiga Čamernik. Žiga je po izobrazbi politolog ter antropolog, a je umetnost njegova največja strast. Svoj talent razvija skozi igralski sistem Stanislavski in s Strasbergovo metodo, po kateri se urijo predvsem igralci iz Združenih držav Amerike. Gre za metodo s katero se igralec pravzaprav prelevi v lik, ki ga reprezentira. Čamernik je tudi novinar, recenzent in pedagog javnega nastopanja. Kako izbira like v katere se potopi z neverjetno predanostjo in kaj se nauči iz vsakega karakterja, bo razložil Lei Ogrin, nekaj minut po polnoči.
Ana Cajnko je prostovoljka, profesorica likovnega pouka in predsednica društva RESje, ki pomaga ljudem z demenco in njihovim svojcem. Dolga leta je spremljala dogajanje v domovih za starejše in na osnovi lastnih izkušenj napisala priročnik Demenca, moja učiteljica. Po polnoči bo skupaj s članico društva Nevenko Dobljekar gostja v našem studiu. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
V nocojšnjem nočnem programu bomo skušali »prelisičiti« izkušenega psihoterapevta. Naš namen je, da bi mi več izvedeli o njem in njegovem delu, kot on o nas. In kdo je geštalt psihoterapevt Tomaž Flajs? Že dolga leta dela s posamezniki, pari in skupinami. Piše tudi članke in v enem izmed njih se je vprašal, kaj v današnjem času pomeni biti moški. Dotaknili se bomo tudi pomembnega aktualnega vprašanja: kaj nam prinaša predlog Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje. V njem je svoje mesto končno dobila tudi psihoterapija.
Morda vas je klik že kdaj zanesel na njegove spletne Peripetije. Če vas je, ste jih gotovo poklikali spet. In spet. Če radi hodite v kino, se mu lahko zahvalite za sijajne prevode dialogov. Če radi berete, dela za vas sezname knjig in mesečni pregled najzanimivejših dogodkov, povezanih z literaturo, da se vam ni treba truditi z iskanjem. A pazite kako pišete. Je namreč preganjalec slovničnih in pravopisnih napak. Damjan Zorc je neusmiljen in humoren. Trenutno je hudo zaposlen tudi kot član kolektiva ljubljanske celice Unescovega mesta literature. Prevajalca, pisca, bralca in gledalca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
EPEKA je znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe, tehnologijo in socialno podjetje iz Maribora. Ustanovljeno je bilo pred 10 leti kot podpora projektu Evropska prestolnica kulture 2012, pod njihovim okriljem je vzpostavljena tudi Romani Kafenava. Umetnost, mladi in socialno podjetništvo, so teme ki jim združenje še vedno posveča pozornost. Eden od prihodnjih projektov je Romska postaja, ki jo bo v nočnem obisku predstavil predsednik EPEKE, Štefan Simončič.
V nočnem programu Radia Slovenija, ki poteka iz koprskega studia, bo naš gost Darij Šömen, inkluzivni trener v Judo klubu Koper, strokovni sodelavec za področje duševnega zdravja pri CSD Koper ter član komisije za inkluzivni judo pri Judo zvezi Slovenije. Svojo poklicno pot je začel pri Zvezi Sonček, kjer je bil vodja Terapevtskega centra na Elerjih, preizkusil se je tudi v gospodarstvu, a pot ga je znova zanesla k delu z ranljivimi skupinami. Zadnja leta sodeluje z Dnevnim delovno-terapevtskim centrom Barčica. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Tekmovanje Mladina in gore je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Hkrati je tudi športno tekmovanje, saj planinstvo obe prvini enakovredno združuje. Minuli konec tedna je tekmovanje v Trzinu potekalo že 29-tič. Med srednješolskimi ekipami so znova slavile ekipe iz Planinskega Društva Idrija. Zasedle so kar prva štiri mesta. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil njihov mentor in predsednik omenjenega planinskega društva Nace Breitenberger. Z njim bomo govorili o uspešnem delu z mladimi na področju planinstva in pomenu zgodnjega vključevanja mladih v raznovrstna izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o TOM telefonu, o edinem telefonu za otroke in mladostnike v Sloveniji, pri katerem nocojšnji gost sodeluje že vrsto let. Ker dobro pozna šolski sistem, pozna posebnosti generacij mladih in vpliv sodobnega časa. Z Nacetom Breitenbergerjem se bo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na nočni obisk prihaja Katja Škrabar, avtorica knjig Sem to res JAZ? in V treh mesecih do gospoda Pravega, in sicer bomo govorili o partnerskih odnosih, o tem, kako biti ljubljen, kako zaživeti svoje vsakdanje življenje z mirom v srcu in biti uspešen, zdrav, vesel in tudi bogat. Z gostjo, ki bo za ta del sporeda izbrala tudi glasbo, se bomo pogovarjali med polnočjo in drugo uro, k sodelovanju pa vabimo tudi vas. Med drugo in tretjo bomo glasbeno in govorno predstavili skupino Mama rekla, ki je v preteklosti sodelovala z Neisho in Zlatkom, in njihovih dvanajst skladb z jeseni izdanega drugega albuma Ves ta svet, med tretjo in četrto pa bomo z Brigito in Tomažem potovali na Borneo. Nočni program pripravljajo: Robert Zajšek, glasbeni opremljevalec Aleš Vajngerl in tonski tehnik Boštjan Feguš.
Življenje v digitalni dobi je polno moderne tehnologije, prevlade medijev ter prepletanja resničnega in virtualnega sveta, napredek in novosti na tem področju so hitri, posledice dolgoročne in ne le pozitivne. Medije in družbena omrežja, kjer vsakdo deli svojo verzijo resnice, polnijo trditve o izmišljenih novicah. Kako prepoznati lažne novice? Se jim je moč ubraniti? In nenazadnje, ali so lažne novice res od včeraj? V nočnem programu, na Prvem.
Na nočni obisk prihaja zanimiv sogovornik, doktor strojništva in triatlonec, Urban Pavlovčič. Prisluhnite klepetu o HC klancih, Dnevih strojništva, floorballu, Ironmanu, Tarantinu in rumenem Twingu – po polnoči na Prvem. Urbana Pavlovčiča je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.
Radioamaterstvo. Gre za osebni hobi radiokomunikacijske dejavnosti, ki je namenjena samoizobraževanju, medsebojnemu komuniciranju in tehničnemu raziskovanju. Slovenski radioamaterji se lahko pohvalijo s številnimi priznanji s svetovnih tekmovanj v radioamaterstvu, nedolgo nazaj pa so bili tudi na eni od zahtevnejših ekspediciji v Gani. Izkušnje z ekspedicije bosta z nami v Nočnem obisku delila radioamaterja Peter Bogdan in Rado Škrajner. Na klepet ju je povabil Sandi Horvat.
Zimske noči so hladne in samotne, ni pa nujno, da je vedno tako. S sobote na nedeljo vam voditeljica Mojca Blažej Cirej ponuja svojo družbo, klepet v skupini sovic. Napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite Mojco – na telefonsko številko 01/475 22 22.
Homeopatsko zdravljenje je oblika zdravilstva oziroma alternative medicine, ki je v svetu in tudi pri nas v porastu. Prav zaradi tega je tudi vprašanj na to temo vedno več. V pogovoru z gostjo, farmacevtko Vesno Breščak, ki se ukvarja s homeopatijo, ne bomo rešili vprašanja, kako umestiti alternativno zdravilstvo v tradicionalne prakse, bomo pa zagotovo osvetlili nekatere vidike zdravljenja s homeopatskimi zdravili. Na nočni obisk je Vesno Breščak povabil Boštjan Simčič.
Nočna gostja Simona Koser Šavora precej odstopa od klišeja klasične ženske. A je hkrati tudi to – mama dveh otrok in žena, ki z veseljem pove, da je imela pri izbiri moža več sreče kot pameti. Je multi-inštrumentalistka, voditeljica, scenaristka, vodja zasebne glasbene šole, tonska mojstrica in germanistka. Poklicno je poznavalka filatelije, kaj počne poleg vsega tega pa jo bo voditelj Jure K. Čokl vprašal takoj, ko bo iz rok izpustila kitaro, na katero vam to noč igrala v živo.
Neveljaven email naslov