Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Zavetišče za živali Maribor, ki je prehoden dom za vse izgubljene, zavržene in mučene kužke in muce, je lani praznovalo 30-letnico delovanja. Med drugim je njegova naloga tudi krepitev zavesti o odgovornem lastništvu živali, poudarja vodja zavetišča, Tomaž Kristanič, diplomirani inženir zootehnike. Rad ima vse živali, pravi, vendar so psi njegova največja ljubezen, kar bo pojasnil tudi v prvi uri nočnega programa, ko bo gost v našem studiu. Povabila ga je Darinka Čobec.
V Nočnem obisku bomo tokrat govorili o najstniških možganih. A ne iz strokovnega vidika. Gost bo režiser Primož Ekart, ki je na oder postavil predstavo Vihar v glavi. Ta se ukvarja z zanimivim vprašanjem, zakaj so najstniki takšni, kot so. Vzkipljivi, zakaj se zapirajo v svoje sobe in ne morejo vzdrževati reda, a so na drugi strani zelo kreativni, drzni in imajo neusahljiv vir idej. Na odru 17 mladih na zanimiv način predstavlja svoj odnos do sveta, hkrati pa ponudijo ogledalo in priložnost za samorefleksijo tako najstnikom kot staršem samim. V najstniške čase bomo zavili po polnoči.
Prejšnji mesec smo premierno slišali njegov radijski dokumentarec Broken Piano, zgodbo o skrivnostnem starem klavirju, ki se je znašel v radijskem studiu. Konec lanskega leta je izšla plošča z enakim naslovom. S projektom SLO blues je ob 500 obletnici reformacije reformiral slovenske ljudske pesmi. Besedila so prav gladko zdrsnila v afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Mnogi se spomnite legendarnega All Capone Štrajh Tria. Gregor Strniša je tudi avtor komornih oper in glasbe za številne gledališke predstave in radijske igre. Muzike se loteva resno, kot se za akademskega glasbenika spodobi, a tudi z veliko mero pronicljivega humorja. Skladatelja in pianista Gregorja Strnišo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Težave so izzivi življenja, ki nam prihajajo nasproti, da jih razrešimo in s tem izboljšamo svoje življenje.« To je življenjsko vodilo nočne gostje Mojce Gregorčič, ki se ukvarja z astrologijo in hipnozo. Njeno prvo srečanje z astrologijo je bilo fascinantno, saj je prvič dobila jasne odgovore na vsa svoja opažanja in vprašanja, zakaj se ji dogajajo prav določene stvari, lažje je razumele sebe in druge. Zdaj se s tem ukvarja že več kot 20 let, znanja in izkušnje je pridobivala tudi v tujini, s svojim delom pa pomaga posameznikom najti pravo pot in odgovore do jasnih ciljev.
Foto klub Nova Gorica deluje neprekinjeno od leta 1948, ko je bilo v komaj rojenem mestu ustanovljeno Fotoamatersko društvo. V dolgoletnem ustvarjalnem obdobju so se fotografi uveljavili na različnih področjih: od krajinske do reporterske in tudi umetniške fotografije. Skrb za kakovostno fotografijo in izobraževanje pa je bila vseskozi rdeča nit njihovega ustvarjanja. Foto klub Nova Gorica je eden najbolj prepoznavnih na Primorskem, pohvalijo se lahko z nagradami z mnogih domačih in tujih tekmovanj. Na nočnem klepetu bo člana kluba, Vasjo Lebana in Simona Kovačiča, gostil Boštjan Simčič.
Planinski svet je predvsem nepopisno lep. A obenem je to svet, ki zahteva pripravljenost za vstop vanj in za gibanje v njem.
V nočni program prihaja mladi Sevničan, sicer absolvent Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, Gregor Divjak. Predstavil nam bo osebni izziv lanskega in tudi še bolj letošnjega leta »Projekt 365« – 365 dni športnih aktivnosti. Vsestranski športni rekreativec vam bo na voljo tudi za morebitna vaša vprašanja. Za gostovanje pri nas smo bili z njim sicer dogovorjeni že v mesecu februarju, pa se je žal takrat prav na večer pred nočnim programom na gimnastičnem treningu poškodoval. Namesto pri nas je pristal na urgenci celjske bolnišnice na operaciji. Gregor je okreval in tokrat bo z nami. K poslušanju in sodelovanju vabi voditelj Zoran Turk.
Na nočni obisk prihaja večstranski umetnik, pesnik, pisatelj, glasbenik in igralec Matjaž Pikalo. Etnolog in sociolog kulture je posodil je glas bibi Tonetu v seriji Bisergora in napisal več pesniških zbirk in knjig za otroke in odrasle. Z njim se bomo pogovarjali v sredo po polnoči.
Napisal je knjigo, ki smo jo potrebovali. A je povsem očitno, da jo je potreboval tudi sam. Ker je bilo treba popisati in ovrednotiti, kaj se je dogajalo na glasbeni sceni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga 80ta: desetletje mladih se bere gladko. V njej je vse tisto, za kar se je zdelo, da se je pozabilo, morda celo izgubilo. Seveda se ni. Le zapisano do sedaj ni bilo na enem mestu. Žigo Valetiča je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Zadnjo aprilsko nedeljo začenjamo s Svetom v malem – takšno ime si je namreč nadelo maketarsko društvo, katerega glavni cilj je čim boljše kopiranje pravega predmeta v pomanjšani različici. Sestavljanje, izdelovanje in barvanje maket razveseljuje različne generacije, delček čarobnosti, ki krasi to dejavnost, pa bosta v nočnem pogovoru delila člana društva Uroš Kovač in Marko Lovréčič.
Eden od poklicev, za katerega si želimo, da ne bi bil potreben, je poklic vojnega snemalca. A je takorekoč nepogrešljiv pri ozaveščanju o najbolj temni plati medčloveških odnosov. Od blizu jih je v epizodah snemalca na kriznih območjih Balkana spoznal Koprčan Igor Vučič. Za svoje delo je prejel več nagrad, prihodnji mesec bo dobil še prestižno koprsko priznanje »15. maj.« Pred mikrofon ga je povabil Sandi Škvarč.
V prvi urah 27. aprila, ko v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, se bomo v nočnem programu nacionalnega radia pogovarjali o sodobnih okupatorjih. Kdo sploh so? Morda nespoštovanje temeljnih človekovih pravic pred nosom vseh, ki so tiho in ne naredijo ničesar? Nacionalizem, šovinizem, rasizem? Nestrpnost do drugače mislečih? Morda izkoriščanje najbolj ranljivih skupin prebivalcev v politične namene? Razdvajanje naroda iz istega razloga? Smo se vsemu temu dolžni upreti? Če je odgovor pritrdilen, kako? Takoj po polnoči vas nočni voditelj Jure K. Čokl pričakuje na telefonski številki 01/475 22 22. Se lahko uprete?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja ”multipraktik” Andrej Težak Tešky. Teškega najbrž poznate kot stand up komedijanta, pravzaprav bi ga lahko umestili kar med pionirje stand – up komedije pri nas. Več letne izkušnje na odru deli z novinci na tečaju komedije Panč, organizira festivale in je menedžer glasbenikom in stand – up komikom. Je pa tudi kmetovalec, vegetarijanec, tekač ter celo reševalec morskih psov in delfinov v Indoneziji, kjer je solastnik parcele. Več o njem pa izveste nocoj, po polnoči, ko se bo Andrej Težak Tešky oglasil pri Lei Ogrin.
Prižgati luč ali ne, ko greste ponoči v kopalnico, kako svetloba vpliva na zdravje, zakaj je Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino v letu 2017 upravičeno podeljena znanstvenikom za odkrivanje mehanizmov, ki poganjajo notranjo uro telesa? Kaj pravzaprav cirkadiana ura je in kaj je cirkadiani ritem? To je le nekaj vprašanj za nočno gostjo, znanstvenico in profesorico Damjano Rozman, ki na ljubljanski medicinski fakulteti vodi Center za funkcijsko genomiko in biočipe. O uporabni znanosti, pa tudi o tem, kako preživlja svoj prosti čas in kako se spominja svojega taborništva, se bosta pogovarjali z Evo Longyka Marušič.
Zagotavljanje aktivne udeležbe v družbenem dogajanju, zlasti tistih, ki nimajo javnega glasu ali pa se njihovega glasu ne sliši, je vodilo številnih organizacij in zavodov po svetu. V Sloveniji se s tem ukvarja tudi Zavod BOB, ki je uveljavljeno in iskano središče za mlade. S kakšnimi inovativnimi rešitvami podpirajo mlade nam bodo zaupale sodelavke in izvajalke programov pri Zavodu BOB, Katja Rakovec, Neja Šmid in Andreja Potočnik.
Na nedeljski nočni obisk prihaja Matjaž Vidmar, Novogoričan, ki že vrsto let živi na Škotskem, kjer je najprej diplomiral iz fizike in nadaljeval s študijem znanosti in tehnologije v družbi. V Edinburgu je zdaj doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij. Član Kraljeve astronomske družbe je vsestransko aktiven v raziskovalnem povezovanju, grajenju mostov med znanostjo in širšo družbo ter razvojem vesoljskega sektorja. Matjaža Vidmarja je med tokratnim obiskom domovine pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Ljubljani bo med 28. aprilom in 5. majem potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada na kateri se bo v iskanju rešitev nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Olimpijado bo Slovenija gostila prvič, potekala pa bo pod geslom ”povezujemo znanost”. Po polnoči se nam bodo na Nočnem obisku pridružili Mija Kordež, ki je na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije odgovorna za tekmovanja v znanju, mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji in dr. Andrej Godec iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Voditelj bo Aleš Ogrin.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov