Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Naš gost bo radijski kolega ing. Tomaž Šorli, ki se je po skoraj desetletju življenja v Bruslju z družino vrnil v Maribor. S kakšnim namenom ga je pot popeljala v belgijsko in evropsko prestolnico, kako je doživljal evrobirokracijo in kateri dogodki so zaznamovali to, bruseljsko obdobje, bo pripovedoval po polnoči. Voditelj bo Teodor Bostič.
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.
Arhitekt, ki verjame v holistično znanje, v združevanje starodavnih modosti in sodobnih dognanj. Zanj arhitektura ni le materialni objekt, je izkušnja, ki traja in jo doživljamo na mentalni, senzorični in fizični ravni. Forma sledi izkušnji, je načelo arhitekture, ki jo ustvarja Superform, biro, ki sta ga leta 2001 ustanovila z Marjanom Poboljšajem. Arhitektura je le eno do njegovih ustvarjalnih polj. V pogovor bodo vstopale tudi fotografija, glasba, astronomija, znanost, metafizika. Antona Žižka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Alja Turnšek poučuje jogo in se ukvarja s terapevtskimi masažami in manualno terapijo. Raziskovanje gibanja jo je že od mladega zaznamovalo in jo potegnilo v preučevanje človeškega telesa in zdravega življenjskega sloga. V zadnjih letih se ukvarja tudi z duhovnostjo, saj meni, da je predvsem to tisto, kar manjka današnji kulturi. Njej najljubši citat in življenjsko vodilo prihaja od Mahatme Gandhija: Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Z Aljo Turnšek se bo na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Anica Gorjanc Vitez je specialistka psihiatrije in psihoterapevtka. Obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo, ki uči, kako se znebimo misli, ki nas v življenju ovirajo. Na njen “kavč” lahko sedete v Sežani, Postojni ali Idriji. Je tudi pisateljica: v svojih slikanicah za otroke se ne boji tem, kot sta alkoholizem in hiperaktivnost. Kako v natrpanem vsakdanu (o)hranimo duševno zdravje? Kako napravimo dobro limonado, kadar nam življenje nudi le kisle limone? Kako v sebi dobimo moč in pogum? Na ta in mnoga druga vprašanja v pogovoru z Ivano Zajc.
Okus, aroma, izgled in okrasitev štejejo pri pripravi najboljšega koktajla. Pomembni pa sta tudi njegova zgodba in ime. Večna ljubezen je koktajl s katerim je drugo leto zapored, najboljši barman v Sloveniji postal Tomaž Fartek. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja prim. mag. Mihael Zajec, specialist kirurgije. Z vedno novimi znanji, ljubeznijo do dela in v želji pomagati je delal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V tem mestu si je ustvaril družino in zgradil dom. Delal je tudi v sklopu Slovenske vojske v Mirovni misiji SFOR v Sarajevu in bil zdravnik, gorski reševalec letalec. V prostem času rad hodi v hribe, smuča, kolesari, obiskuje gledališče in raziskuje nove dežele. Prisluhnite malo po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Poklicni in prostovoljni gasilec, ki je desetkrat postal državni prvak v kickboxu, večkratni zmagovalec evropskih in svetovnih pokalov. Človek, ki ob tem najde čas še za delo trenerja, pobudnik številnih dobrodelnih akcij, predvsem pa mož in oče. Marjan Bolhar, takoj po polnoči, tokrat brez rokavic in z mikrofonom med njim in voditeljem Juretom K. Čoklom.
Nocoj se bomo pred poletno soparo zatekli v zeleno oazo na južnem obronku Ljubljane. Po polnoči bomo pobegnili mestnemu vrvežu in osvežujoči hlad poiskali med meglicami na Ljubljanskem barju; skrivali in izgubljali se bomo med mejicami, travniki, steljniki, njivami. Kdor pozna njihove skrivnosti ve, da so pred osuševanjem močvirske ravnice obletavali žerjavi in gosi, v času koliščarjev pa celo pelikani. Danes barjansko naravno in kulturno dediščino varujejo domači in mednarodni predpisi in trdna volja po ohranitvi tega edinstvenega življenjskega prostora. Zgodbe z Ljubljanskega barja bosta v noči z nedelje na ponedeljek z nami delila Maša Bratina in Dejan Veranič iz tamkajšnjega Krajinskega parka.
Matej Rančigaj je človek zgodb. Na nočnem obisku nas je odpeljal po delčku tistih, ki so se spisale na popotovanjih po Afriki in Braziliji, od koder je prišel na tokratni obisk v Slovenijo. Raje kot velike popotniške nahrbtnike ima minimalno prtljago. Prve rolerje si je kupil pred dvajsetimi leti na Manhattnu. Povsod pa ga spremlja – glasba. Kot pravi povezuje in krajša razdalje med ljudmi. Še posebno rad jo deli z otroki. Tudi z nami jo je, čisto spontano, ob nočnem obisku v radijskem studiju. Pravi, da se nima za motorista, da je s svojo Yamaho, ki ga je spremljala na tisočih kilometrih po Afriki, vedno ravnal lepo in da ljudje ponavadi ne morejo verjeti, ko jim reče, da na prvih 40.000 km prevoženih poti ni imel “nobenega gumi defekta”. Pot se je začela v Keniji, potem pa proti jugu. Motor, s kranjskimi registrskimi tablicami, je priletel iz Slovenije.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Turno kolesarstvo je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji doživelo pravi razcvet. Še posebej z odprtjem 1800 km dolge krožne Slovenske turnokolesarske poti in izvajanjem usposabljanj, na katerih udeleženci pridobijo kolesarske veščine, znanja o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. S tem so se zmanjšala tudi trenja med obiskovalci planinskih poti, ki naravo obiščejo peš, in tistimi, ki jo obiščejo na kolesu. A kljub vsemu se stanje da še izboljšati. Na nočnem obisku se nam bo pridružil novi predsednik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije Atila Armentano, s katerim bomo govorili o razvoju tega športa pri nas ter s kakšnimi akcijami in izobraževanji ga komisija skuša narediti še privlačnejšega za širše množice.
»Dom Danice Vogrinec Maribor je dom, kjer vas spoštujemo, kjer boste spet doma«, so zapisali na spletni strani doma. Z različnimi aktivnostmi dokazujejo, da je starost lahko zelo lepa in ustvarjalna, in marsikdo od stanovalcev šele v jeseni življenja najde svojo sorodno dušo. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil direktor doma Marko Slavič in nekaj stanovalcev ter predstavili življenje v okolju, ki spoštuje njihovo modrost in iskrivost. V naslednjih urah bomo ponovili reportažo o vrtnariji Urbanek, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, ljubitelji glasbe pa boste lahko prisluhnili glasbeni legendi Paulu McCartneyu, ki v septembru pripravlja nov glasbeni album.
Ko je le leta 1969 gledališka skupina Pupilija Ferkeverk udarno stopila na slovensko sceno in jo zatresla s svojim neoavantgardnim teatrom, je bila zraven. In potem ni bilo več poti nazaj. Gledališče je njena ljubezen in tudi ta hip ustvarja nove vloge, nove predstave. Zanjo je vsaka vloga skrivnost, v katero se je treba poglobiti. Začeti dobesedno iz nič. Kot da igraš prvič. Vsaki vlogi se popolnoma preda. Da vanjo vse, kar premore tisti hip. Igralko Jožico Avbelj je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija, Ilinka Todorovski letno v svoj poštni in e-poštni nabiralnik prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Pritožbe, ki jih prejema, so različne, lahko gre za vsebine ali pa tudi za tehnične zadeve, kot je denimo preglasna glasba v ozadju TV prispevka. Kaj vse prinaša delo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ter kako zgleda povprečen delovni dan varuhinje bomo med drugim povprašali Ilinko Todorovski. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Mitja Mikolavčič, profesor športne vzgoje. Pri 24 letih se je odločil, da ne želi več »delati«. Od takrat počne, kar ga najbolj veseli: organizira športne dejavnosti za otroke. To “službo” opravlja predano, z veseljem in strastjo. Zanimivo pa je, da prireja športne aktivnosti za otroke, a v ospredje postavlja starše. Še več zanimivosti bo v prvem delu sobotne noči pripovedoval Vesni Potočar Godnič.
V Budimpešti na madžarskem je nedavno potekalo prvo mednarodno tekmovanje policistov prometnikov v fizičnem urejanju prometa. Med predstavniki petih držav je prvo mesto zasedel predstavnik slovenske policije, samostojni policijski inšpektor v Oddelku za cestni promet Policijske uprave Ljubljana Borut Božič, ki bo od pol noči dalje tudi gost Nočnega obiska. Z njim bomo govorili o zahtenosti tekmovanja na katerem je zmagal, govorili pa bomo tudi o preventivi v prometu in o najpogostejših napakah, ki jih na naših cestah delajo vozniki, čeprav bi se jim že z nekaj malega truda dalo izogniti.
Po polnoči se nam bo pridružila producentka Art kampa v okviru festivala Lent in poletnega Art kampa ter umetniška vodja kulturno izobraževalnih projektov v Narodnem domu Maribor Urška Košica. Predstavila bo koncept letošnjega poletnega Art kampa in področja ustvarjalnega dogajanja, govorila pa bo tudi o tem koliko in na kakšen način Art kamp zaznamuje kulturno, ustvarjalno in družabno dogajanje v mestu ob Dravi in koliko pripomore k revitalizaciji mariborskega Mestnega parka.
Neveljaven email naslov