Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


24.12.2017

Cole Moretti

Zadnjo predpraznično noč bomo preživeli v družbi pevca, kitarista in radijskega sodelavca, ki je leta '93 s skladbo Tih deževen dan, zastopal Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije. Čeprav Cole Moretti ni izučen glasbenik, je glasba več kot 40 let del njegovega življenja. Avtor številnih skladb in tudi znamenite, Mojster Miha – bomo zmogli?, se nam bo pridružil na nočnem obisku v nedeljo, 24. decembra.


23.12.2017

Mateja Zupančič

Gostja v nočnem programu bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah – od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


22.12.2017

Alenka Artnik

Ne zgodi se ravno pogosto, da imamo v našem studiu sogovornico, ki lahko dobesedno brez zraka zdrži nekaj minut. Plavalko, ki je dosegla magičnih 100 metrov globine na vdih in je aktualna svetovna in evropska prvakinja in rekorderka. Alenka Artnik, ženska z zgodbo, ki je lahko navdih marsikomu in se že zdaj zdi filmska. Takoj po polnoči v družbi voditelja Jureta K. Čokla.


21.12.2017

Zlatka Dreo

Decembrski čas zaznamuje več družabnosti in tudi obilje kulinaričnih srečanj. Kaj hitro pa smo lahko v zadregi, če ne poznamo pravil bontona. O bontonu pri obloženi mizi, s praktičnimi nasveti, pa o bontonu doma in po svetu, bontonu skozi čas, v poslovnem okolju in pri nebesednem komuniciranju bo v pogovoru s Teodorjem Bostičem spregovorila Zlatka Dreo iz izobraževalne ustanove IZZA, tudi avtorica knjižne uspešnice Pot v poslovni svet. Prisluhnite po polnoči.


20.12.2017

Prvi posredovalci – reševalca Matjaž Andrejc in Boštjan Čavničar

Prostovoljci, ki ob zastoju srca ali kapi pomagajo kot prvi posredovalci, v nekaterih krajih že uspešno dopolnjujejo nujno medicinsko pomoč. Tako so se za uvedbo prvih posredovalcev po analizi potreb odločili tudi na območju, ki ga pokriva nujna medicinska pomoč Velenje. V Nočnem obisku nam bosta reševalca Matjaž Andrejc in Boštjan Čavničar predstavila delovanje prvih posredovalcev. Govorili bomo tudi o tem, kako se omenjeni sistem uspešno postavlja na celotnem območju naše države.


18.12.2017

Manca Rudolf

V decembru se mnogi, namesto daril, bolj razveselijo doma pripravljenih božičnih piškotov in ostalih sladkih dobrot. Katere sestavine uporabiti, če se v svet domače peke podajamo sami in kakšni so pravi božični piškoti ter kako jih pripraviti, bomo med drugim povprašali nocojšnjo gostjo, avtorico kulinaričnega bloga Rudolfova malca, Manco Rudolf. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.


17.12.2017

Nina Novak Oiseau

Na nočni obisk prihaja pesnica, pisateljica, kantavtorica, kritičarka in glasbena publicistka Nina Novak Oiseau. Avtorica dveh pesniških zbirk, zbirke zgodb in vizualne zbirke poetičnih utrinkov je pred kratim izdala prvi roman z naslovom Kjer morje poljublja nebo. V njem je ohranila predanost poeziji, kot tudi tenkočuten odnos do jezika in zvena ter pomena posameznih besed. Zgodba odpira nešteto aktualnih vprašanj o ljubezni, nežnosti, pripadnosti, predanosti. O dobrih ljudeh, ki so še vedno med in z nami, če le upamo ohraniti vsaj kanček vere vanje in, ne nazadnje, tudi v nas same.


16.12.2017

Zoran Jerončič

Na nočni obisk bomo povabili Zorana Jerončiča. V svoji karieri je, predvsem v Italiji, treniral najrazličnejše ženske in moške odbojkarske članske ekipe. Športnik po duši in odbojkarski strokovnjak je eden redkih trenerjev, ki se je popolnoma vživel v zamejski prostor. Med sezonama 2001 in 2004 je deloval celo v »seriji A« kot drugi trener tržaškega AdriaVolleyja. Svoje delo pa ni posvetil samo odbojki. Življenje v vaseh Kanalskega Kolovrata nekoč je, po pripovedovanju očeta Franca, zapisal v treh knjigah. Zorana Jerončiča je k pogovoru povabil Boštjan Simčič.


15.12.2017

Rok Benčin

Dr. Rok Benčin živi v obdobju neprespanih noči. Pred kratkim je namreč postal očka, zato mu nočne ure ne delajo težav. Zanimajo ga občutja, ki nas lahko preplavijo brez posebnega razloga – pa naj gre za melanholijo ali srečo. Pravi, da nas nasploh, posebno pa še v tem predprazničnem času, mnogi svarijo, naj ne sledimo potrošniškemu idealu sreče. Dr. Rok Benčin je filozof in raziskovalec. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.


14.12.2017

Petra Greiner

Petra Greiner je izjemna mama; bila je izbrana za žensko leta 2017, ki jo je prirojena genetska napaka hčerke Sofie spodbudila k ozaveščanju o drugačnosti. V skoraj sedmih letih so z družino prehodili naporno pot, v kateri se niso mogli izogniti žalovanju, zanikanju, samospraševanju. A so se na koncu vsi skupaj odločili za sprejemanje nove realnosti. Petra Greiner bo gostja Darinke Čobec.


13.12.2017

Zvezdana Novaković

Harfistka, komponistka, performerka in pevka, ki nenehno raziskuje. Ustvarja v različnih glasbenih oblikah od klasike, ljudske glasbe in jazza. Njeni projekti so raznovrstni: v ciklu Trubadurka je uglasbila osebne izpovedi žensk, ki jih občuduje, ljudsko glasbo, pripovedovanje in ročna dela pa oživlja v projektu Posedkanje. Zanimajo jo tudi tradicionalne vokalne tehnike ljudskega petja. Ne potuje samo med žanri ter glasbenimi in gledališkimi odri doma, potuje vsepovsod, saj sodeluje v številnih mednarodnih projektih. Eden od njih je tudi bolgarska vokalna zasedba Slovena Voices, s katero bo prihodnji teden nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zvezdano Novaković je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


11.12.2017

Dr. Tjaša Kogovšek

Kaj delajo raziskovalci meduz pozimi? S tem vprašanjem bomo začeli ponedeljkov nočni obisk, na katerem se nam bo pridružila dr. Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Že vrsto let se posveča raziskovanju teh življenjskih oblik, ki jih plavalci največkrat povezujemo z neprijetnim občutkom in strahom pred ožigalkami, a so ob tem povezane še z mnogo drugimi zgodbami, uporabnostjo in izzivi. Dr. Kogovšek nam bo med drugim pripovedovala tudi o svojih izkušnjah nekajletnega raziskovanja meduz na Japonskem, ki pa nikakor ni edina dežela, ki jo je spoznala od blizu. Včasih pri tem raziskovalne pripomočke zamenjajo nahrbtnik, šotor in pustolovska žilica. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


10.12.2017

Anita Lozar in Matej Pelicon

Čeprav danes sodita med najboljše domače pivovarje, se njuna zgodba še zdaleč ni začela tako dobro, saj je pred petimi leti njuna Kickstarter kampanja doživela poraz. A to je Anito Lozar in Mateja Pelicona še bolj motiviralo, da sta svoje pivo z lastnimi sredstvi pripeljala do polic in točilnih pultov. Letos sta prejela naziv Mladi podjetnik leta, uspelo se jima je uvrstiti v nabor craft pivovarjev pri enem od največjih tujih trgovcev za slovenski, avstrijski in švicarski trg. Njuno pivo so na Češkem, na svetovnem tekmovanju nagradili s srebrno medaljo, sta pa tudi večkratna prejemnika priznanja Najboljša slovenska pivovarna. Kakšni izziv čakajo mlad par, ki zadnja leta vztrajno širi svojo ekipo in ponudbo piv?


09.12.2017

Karmen Furlan in Gregor Šušmelj

V nočnem programu, ki bo nocoj potekal iz koprskega studia, se bomo podali na pot na daljni vzhod. Na nočni obisk prideta Karmen Furlan in Gregor Šušmelj, popotnika, ki sta v 561-ih dneh obiskala številne države: Burmo, Laos, Kitajsko, Mongolijo, Novo Zelandijo, Indonezijo, Avstralijo in številne druge. Kaj je to wwoofing (izg. vufing), kje je za potovanje najbolje kupiti kamper, kako sta se sporazumevala tam, kjer niso poznali nobenega svetovnega jezika in kaj pomeni biti na vlaku 26 ur? Te in druge zanimivosti z oddaljenih dežel nam bosta razkrivala skupaj z njunim gostiteljem Andrejem Šavkom.


08.12.2017

Primož Peer

Na Nočni obisk prihaja ljubitelj psov in Tibeta, mednarodni kinološki sodnik in eden izmed ustanoviteljev Kluba za tibetanske pasme Slovenije Primož Peer. Pravi, da je pesjanar in da s psi živi že od otroštva. S tibetanskimi psi se je srečal po naključju. Prav oni so ga pripeljali na Tibet, tam pa je spoznal ljudi, ki poskušajo pomagati Tibetancem, predvsem sirotam, pri šolanju. O Tibetu, ki ga obišče skoraj vsaki dve leti, njegovi zgodovini in kulturi, pomoči ljudem in seveda o tibetanskih pasmah psov se bo s Primožem Peerom pogovarjala Petra Medved.


07.12.2017

Boris Krabonja

Na obisk v nočni program prihaja Boris Krabonja. Velik človek, prostovoljec, upornik, humanitarec so oznake, s katerimi se opisuje profesorja Borisa Krabonjo. Je gonilna sila duštva UP-ornik, v katerem deluje skupina dobrih ljudi. Ljudi, ki jim ni vseeno za sočloveka. Kakšno je stanje v Mariboru? Kakšne stiske preživljajo ljudje? Kaj bi ljudje brez prostovoljcev in pomoči? Borisa Krabonjo je pred mikrofon povabila Jasmina Bauman.


06.12.2017

Marko Taljan

Na sredin nočni obisk prihaja Marko Taljan iz javnega zavoda Mladi zmaji. Gre za ekipo mladinskih delavcev in prostovoljcev, ki mladim v različnih četrtnih skupnostih v Ljubljani nudijo podporo na poti do njihove samostojnosti. Skozi raznovrstne aktivnosti in dogodke skrbijo, da mladi aktivno soustvarjajo lokalno skupnost, razvijajo lastne ideje in lažje najdejo svoje mesto v družbi. Po polnoči prisluhnite pogovoru z voditeljem Juretom Čepinom.


04.12.2017

Klemen Košir

Kuharski solist, ki rad jè v samoti. Hrana je zanj raziskovanje in eksperimentiranje. O njej piše knjige. Zabavne, z duhovitimi besedili, opremljene s čudovitimi ilustracijami. Njegova zadnja je Ojtajota. Zgodbe o joti so na letošnjem knjižnem sejmu dobile nagrado za najbolje oblikovano kuharsko knjigo. O hrani se ne pogovarja rad, misli raje izmenjuje o čem drugem. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.


03.12.2017

Tone Hočevar

Zdi se, kot da dan zanj nima le 24 ur in leto ne samo 365 dni. Prekaljen novinarski maček, ki so mu odpirali vrata psi, tudi tista najtesneje zaprta za vatikanskimi zidovi ali na Kubi, kjer si je denimo današnji predsednik Raul Castro pri njem izprosil plošče Majde Sepe. Kinolog, ki se ukvarja celo s terapevtskimi psi. Kužki ga spremljajo povsod, tudi na dopisniških poteh v Latinski Ameriki. Preizkusil se je v vseh medijih, bil je voditelj TV-dnevnika, publicist in prevajalec ter celo eden od prvih plesalcev in ustanoviteljev folklorne skupije Emona. Toneta Hočevarja na nočni obisk vabi Alenka Terlep.


02.12.2017

Andrej Fiorelli

Tako kot mnogi piloti pred njim, se je v rosni mladosti z letenjem tudi on seznanil v kabini jadralnega leta. Ko je leta pozneje stal na razpotju, je vedel, da ga letenje ob pomoči računalnikov v kabini sodobnega potniškega letala ne bi izpopolnilo do te mere, kot pilotiranje vojaških letal. Svoje sanje je Novogoričan Andrej Fiorelli uresničil v kabini letala Pilatus in jih nadgradil z izpopolnjevanjem v akrobatskem letenju ter letos, v angleškem Fairfordu, že drugič osvojil prestižno nagrado za najboljši solistični nastop. Nadporočnika 152. letalske eskadrilje Andreja Fiorellija je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.


Stran 95 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov