Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Spletni vplivneži tudi v Sloveniji že dolgo niso več neznanka. Nekateri se poslužujejo družbenih medijev, drugi svoje življenje in prepričanja delijo prek video posnetkov. Med bolj priljubljene in uspešne slovenske vlogerje se uvršča tudi tokratna nočna gostja Anja Susič – Suska. Kar je nekoč predstavljajo hobi in zabavo, se je počasi spremenilo v resnem posel. Spletno ustvarjanje in spodbujanje gledalcev k zdravemu načinu življenja sta jo namreč pripeljala do točke, ko je morala izbrati med stalno službo in lastnimi projekti. Kakšne izzive prinaša samostojna pot, kako preživeti z vlogerstvom ter kako v boju oglaševalcev za promocijo izdelkov ostati zvest sebi? To so le nekatere teme pogovora, ki ga bo v prvih urah nedelje vodila Ana Skrt.
V prvem delu noči bo gost oddaje Dean Mehmedovič, likovni kritik in kustos ter že 30 let vodja galerije Insula v Izoli. Tako letos praznujejo 30 let delovanja, ki je prineslo nepregledno število razstav primorskih in drugih umetnikov. Nočni program bo vodila Mateja Brežan.
Na vrhuncu planinske sezone se bomo v Nočnem obisku z gostom Boštjanom Gortnarjem, članom Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije in dolgoletnim vodjo tehnične skupine markacistov, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah, pogovarjali o skrbi za več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti, ki morajo biti za vse, ki se odpravijo nanje, ves čas optimalno varne. Po polnoči boste izvedeli, kakšna naloga je to za 774 registriranih markacistov PZS, kako težavno je urejanje in nastajanje novih poti in tudi, da zavarovana pot še ni zagotovilo za varen povratek v dolino.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja Katarina Braniselj, mlada novinarka, ki brez zadrege pove, da je v otroštvu ob Cerkniškem jezeru pasla krave. Študij in služba sta jo pripeljala v urbano Ljubljano, še vedno pa ji je ljuba narava. Med poletnim dopustom so njeno življenjsko okolje hribi, tekaške in kolesarske poti. Katarino najbolj poznamo kot voditeljico jutranjih poročil na Televiziji Slovenija. Iz njenih novinarskih prispevkov in reportaž pa vejeta angažiranost in zanimanje za zgodbe, ki krojijo življenja ljudi. Katarina Braniselj je pozorna poslušalka in opazovalka, pa tudi živahna, zgovorna in kritična sogovornica. V njeni družbi bomo preživeli noč iz torka na sredo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.
Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo tisti, ki so vsak dan v okviru svoje službe soočeni s poškodovanimi ali celo mrtvimi? Kako vpliva tako delo na človeka in njegovo dojemanje sveta? Kako si pomagati, ko resničnost postane tako težka, da z njo postanejo obremenjeni tudi tisti, ki so družinski člani prvih posredovalcev? Kdo so zaupniki, ljudje, ki skušajo v tovrstnih primerih kar najbolje pomagati? Jure K. Čokl se bo zaupno pogovarjal s poklicno gasilko Suzano Anžur in reševalcem Boštjanom Plahutnikom, zaupnikoma, ki bosta na voljo tudi za vprašanja poslušalcev.
Zadnjo julijsko nedeljo začenjamo v znamenju prostovoljstva. Na nočni obisk namreč prihaja Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstvo na Slovenski filantropiji. Poleg celostne podobe prostovoljstva pri nas, s katero se je minuli teden v obliki poročila za leto 2016 seznanila tudi vlada, bo Tjaša predstavila še poletne aktivnosti za prostovoljce, ki potekajo pod okriljem Filantropije, in bližajočo se mednarodno mladinsko izmenjavo na Pokljuki, poimenovano »Skupaj zmoremo«, ki spodbuja neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Pogovoru z voditeljem Juretom Čepinom lahko prisluhnete po polnoči.
a nočni obisk v koprski studio prihaja pesnik, prevajalec, urednik in gledališčnik Gašper Malej, ki je za izstopajoče prevajalske dosežke iz italijanskega jezika prejel nagrado italijanskega ministrstva za kulturo in turizem. Z voditeljico Bredo Biščak bosta predstavila njegov prevajalski opus, nastajajočo pesniško zbirko ter razmisleke o jeziku in kulturi. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Igralec in plesalec. Gibčen v vseh pogledih. Neposreden, duhovit, tudi oster, kadar je treba. V zadnjem obdobju največkrat viden v predstavah ljubljanskega Mladinskega gledališča in v projektih avtorskega gledališča Betontanc Ltd.. Opazen tudi na televiziji in v filmih. A preredko. Želeli bi si ga več. Četudi vloge, ki jih je odigral, ostanejo v spominu. Ali pa prav zato. O igri, o prostorih imaginarnega in realnega. O umetnosti in življenju. Nočni pogovor s Primožem Bezjakom, ki ga je na obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Splošno znan in neresničen je mit, da obiskovanje savn v poletnih mesecih ni zaželeno. Zgodovinska dejstva so drugačna, saj so že za časa turškega cesarstva poznali številne kopeli, ki so obiskovalcem omogočale sproščanje v toplem in vlažnem zraku. Gosta voditeljice Tadeje Bizilj bosta mojstra savne – gospodarja vetra Robi Javornik in Leon Štrok. Oba sta snovalca vsebinskega in izvedbenega dela programov v savnah v Termah Olimia. Svoje delo s pravo zbirko eteričnih olj, tematike programa in prefinjenim vrtinčenjem v savni opravljata s strastjo in polno angažiranostjo, kar pa pri tako visokih temperaturah ni vedno najbolj preprosto. Kaj vse vključuje delo mojstra v savni, kako se med seboj razlikujejo tehnike vrtinčenja zraka in kako potekajo tekmovanja mojstrov v savni, pa tudi o tem, za koga je savna sploh primerna, kakšne so njene koristi in kakšna so pravila v savnah. Več boste izvedeli na začetku sredine noči.
Zbirateljstvo zahteva veliko mero potrpežljivosti, znanja in iznajdljivosti. Tega se zelo dobro zaveda Simon Golobič, ki že od srednješolskih let zbira plošče narodno-zabavne glasbe. Nekatere od njih je iskal po več let; tisto, ki mu največ pomeni, pa kar 10 let. Zbira tudi druge predmete, povezane z narodno-zabavno glasbo, in želi si odpreti muzej slovenske narodno-zabavne glasbe. Kot pravi, posluha za to pri pristojnih, kljub temu da so slovenski glasbeniki znani po vsem svetu, ni bilo. O vseh teh temah pa tudi o kakovosti današnje narodno-zabavne glasbe bomo govorili v prvih urah novega tedna. Simona Golobiča je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.
Pisanje bloga oziroma spletnega dnevnika je vedno bolj priljubljeno tudi v Sloveniji, kjer svoje zapise in misli na spletu objavlja več kot 500 blogerjev. Poleg kulinaričnih in modnih blogov so vedno bolj priljubljeni tudi mami blogi – blogi, ki jih pišejo mame in zajemajo teme, kot so vzgoja otrok, kulinarika, potovanja, rekreacija, partnerstvo in družinski odnosi. Svoje izkušnje na spletu delijo mame in ustvarjalke blogov, združene pod imenom Mamiblogerke. Dve izmed njih, Sabina Čarman – ki ustvarja videoposnetke Mami na vrtu, in Maja Murič, ki piše blog Misija: mamica, prihajata na nočni obisk v nedeljo, 23. julija.
Na stiku Krasa in Brkinov so Kačiče, dom Belajevih, pri katerih imajo zeliščno-etnološko domačijo z oglednim vrtom. Zanjo skrbi Andrejka Cerkvenik, sicer diplomirana sociologinja, ki je pisarno zamenjala za terensko raziskovanje narave. Promotorka kraških zelišč, zlasti šetraja, in interpretatorka kulturne dediščine pride na nočni obisk k voditeljici Barbari Čepirlo. Tema pogovora bodo divje zdravilne rožice, butični živi vrt in inovativen doživljajski turizem.
Ko je izzvenel zadnji glas, je najprej nastopil trenutek tišine. In se že hip zatem zlil z glasnim navdušenjem publike. Dviganje glasu, zadnji glasbeni projekt Draga Ivanuše je osupnil, očaral, zabaval, orosil oči. Štirje umetniki – poleg Ivanuše še Tomaž Grom, Anja Novak in Lola Mlačnik so pred nami raziskovali muziko, glas in telo kot instrumente našega notranjega glasu. Kdo je ta zvesti sogovornik, ki ga včasih ne znamo ali nočemo slišati – ne v svoji samosti, ne v dialogu s soljudmi? S skladateljem in glasbenikom Dragom Ivanušo se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
V goste prihaja Mladen Delin, pianist, vokalist, aranžer in umetniški direktor festivala Arsana, ki se začenja ta konec tedna na Ptuju. O vsebini in protagonistih letošnjega festivala, pa tudi o pravkar končanem vokalnem in džezovskem kampu s slovito skupino New York voices, bo spregovoril po polnoči. Mladen Delin bo gost Teodorja Bostiča.
Kako premagamo tremo, kako obdržimo pozornost občinstva ali kako sestavimo dober govor, so izzivi s katerimi se v današnjem svetu sooči marsikdo. Če ste med njimi, vam bodo morda pomagali nasveti članov kluba Toastmasters Ljubljana, ki prihajajo na nocojšnji Nočni obisk. V njem so zbrani tisti, ki si želijo premagali strah pred javnim nastopanjem. Srečujejo se enkrat na teden in predstavijo vnaprej pripravljene govore, se preizkušajo v improviziranem govoru in trenirajo veščine javnega nastopanja, komunikacije in vodenja. V začetku sredine noči se bodo Lei Ogrin v studiu pridružili predsednica kluba Toastmasters Ljubljana mag. Brigita Tomas in dva člana kluba, ki bosta osvojene veščine javnega nastopanja preizkusila tudi v radijskem etru.
a nočni obisk prihaja mlada in ambiciozna filmska režiserka Katarina Morano, ki se upira umetnim predpisom popularne kulture in v človeku išče avtentičnost. Umetniške veščine in oko uri že od zgodnjih let, še preden se je vpisala na AGRFT. Z igranim študentskim prvencem Kam? se je uvrstila med deset nominirancev za študentskega oskarja, njen magistrski projekt Ljubljana–München 15:27 pa ji je prinesel udeležbo na filmskem festivalu v Karlovih Varih, kjer je bil prikazan v sklopu platforme Future Frames, ki je pomembna za odkrivanje novih evropskih režiserjev. O svojem filmskem ustvarjanju se bo s Katarino Morano pogovarjala novinarka Tadeja Bizilj.
V dišeči poletni noči vas s kakšno dobro šalo in vsem, kar se vam je zadnji mesec zgodilo zanimivega, pričakuje voditeljica Mojca. Ob zanimivih pogovorih in v dobri družbi bo noč minila, kot bi mignil.
Dober pilot je star pilot, je eno nepisanih pravil letenja. Novogoričan Matija Kodrič ga potrjuje, saj je tihemu športu višin, kot pravijo jadralnemu letenju, zvest že pol stoletja. Mlajšim letalcem je sredi prejšnjega desetletja postavil izziv s še vedno veljavnim slovenskim višinskim rekordom, ko je nad Postojno poletel 7000 metrov visoko. Kot učitelj letenja je v skrivnosti pilotiranja popeljal mnoge tečajnike, pred leti je bil eden izmed njih tudi gostitelj nočnega programa Sandi Škvarč, zato bo v klepetu z Matijo Kodričem tudi kakšen droben osebni utrinek.
Neveljaven email naslov