Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
V noči iz četrtka na petek se bosta mraz in naletavanje snežink umaknila sončnim žarkom na šrilanških plažah. Tja nas bosta popeljala Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na domačiji na Manžanu pri Kopru, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej popeljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. Vse skupaj bomo pomešali in odkrili, kako dobro se naša kulinarika povezuje s šrilanško in mimogrede (kot za šalo) osvoji še enega večjih kulinaričnih festivalov v Berlinu. Več po polnoči v družbi Darje Pograjc!
Pred nami je praznični december, ko veliko ljudi zajame malodušje zaradi občutka, da jim je leto brez kakšnih posebnih dosežkov spolzelo iz rok. Zato smo v studio po polnoči povabili Tatjano Frumen, mojstrico in učiteljico rei-kija, predavateljico in energoterapevtko. Zase meni, da je vizionarka in raziskovalka in rada pomaga ljudem pri odpravljanju raznih blokad, čiščenju negativnih miselnih vzorcev in čustvenih travm. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Revijo Outsider je ustanovila zato, ker je bila prepričana, da potrebujemo medij, ki bo razmisleku o arhitekturi in kulturi na široko odprl prostor, v katerem se bodo prepletale ideje vseh generacij, in ne bo omejen z nobenim okvirjem, ne institucionalnim, ne katerimkoli drugim. Revijo, ki bo dajala besedo nevsakdanjemu, ekscentričnemu, pogumnemu, igrivemu. Outsider ni slikanica na sijajnem papirju, ki jo le na hitro prelistamo, je revija, ki nas kot dobra knjiga potegne vase in nas v vsaki številki vodi skozi pokrajine arhitekture, kulture in osebnosti. Na začetku so jo mnogi odvračali od zamisli o novi reviji, saj čas tiskanim publikacijam naj ne bi bil naklonjen. A ko odkriješ tisto, kar si res strastno želiš početi, moraš svoji strasti slediti, je prepričana Nina Granda, ki jo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije. V nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Ana Skrt, boste izvedeli več o poteku fotografskih odprav, uredniški politiki National Geographica in prihodnjih projektih mladega avtorja.
Nekaj minut čez polnoč v koprski studio pride Angelika Vižintin, ki jo na Biokemiji Univerze v Ljubljani čaka le še zagovor magistrske naloge »o sistemih toksin-antitoksin pri cianobakterijah«. Zapletene in nerazumljive znanstvene tekste Angelika s pridom prireja v obče razumljiva sporočila in je tudi zato redna dopisnica nevladnega portala Dodogovor, hkrati pa še sodelavka znanstvene redakcije Radia Študent. V nočnem programu, kjer jo bo gostil Armando Šturman, boste od nje slišali veliko novega. Vabljeni k poslušanju.
Ste se kdaj vprašali, kakšne barve je mir ali kako diši svoboda? Morda bi se, če bi vam oboje nekdo vzel. Ali pa bi se ravno tega skušali spomniti, da se to ne bi zgodilo nikoli več. In kako vse to preliti v glasbo? O vsem tem bo nocoj v nočnem obisku razmišljala vsestranska umetnica Lara Jankovič, ki jo je pred decembrskim izidom novega albuma v studio povabil voditelj Jure K. Čokl.
Na nočni obisk prihaja Nežka Poljanšek, ki je že kot majhna deklica sanjala o poklicu, pri katerem bi zdravila ljudi. V zadnjih letih je v javnosti znana predvsem zaradi sodelovanja z vrhunskimi športniki in športnimi strokovnjaki. Njeno glavno orodje so roke, po več kot dvajsetih letih izkušenj še vedno dela s srcem, z intuicijo in znanjem, ki ga nenehno izpopolnjuje. V nočnem programu bo predstavila tudi pretežno žensko odpravo, s katere se je vrnila pred dnevi, ko je s kolesom naredila krog okoli Anapurne. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Na Nočni obisk prihaja letošnja mladinska delegatska Organizacije združenih narodov, 26 – letna Sabina Carli. Oktobra se je udeležila 72. Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je predstavila problematiko, s katero se soočajo mladi v Sloveniji. Sabina Carli, s katero se bo pogovarjala Lea Ogrin, bo predstavila svoje vtise iz skupščine in svoj pogled na delovanje OZN-a.
Ste si kdaj zamislili, da bi zaradi celiakije, kronične sistemske avtoimune bolezni, morali spremeniti svoj način življenja in posledično iz svoje kuhe odstraniti gluten, laktozo in jajca? Kaj bi jedli za zajtrk? Kaj za kosilo? Bi se lahko sploh še lahko posladkali? Na tovrstna vprašanja je odgovore iskala tudi Maja Piskernik, ki jih je v obliki receptov naposled zbrala v svoji kuharici Čarovnija okusov. Njeno in potovanje njene družine v svet brez glutena, laktoze in jajc nam bo zaupala v nočnem programu, ki ga bo vodil Sandi Horvat.
Doktorici Mateji Šmid Hribar raziskovalne radovednosti nikakor ne zmanjka. Pelje jo v različne svetove, ki so, tako ali drugače, povezani z našim okoljem. Je znanstvena sodelavka Geografskega Inštituta Antona Melika, ki se pri svojem delu ukvarja s kulturnimi pokrajinami, trajnostnim razvojem, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi področji in mnogimi drugimi vprašanji, ki niso povezana samo s preteklostjo, ampak seveda tudi s prihodnostjo. Je tudi članica uredniškega odbora in vsebinska koordinatorka Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine. V prvih minutah nedelje bomo šli z njo na potep po pokrajinah in v radijske minute ujeli nekaj njenih raziskovalnih zgodb, ki so se tam spisale. Dr. Matejo Šmid Hribar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
V koprski studio prihaja na nočni obisk Boštjan Zidar, enolog, ki je doslej služboval v več slovenskih kleteh. Zdaj že nekaj časa opravlja delo glavnega enologa v eni največjih in najmodernejših slovenskih kleti, VinaKoper. Zidar je član ocenjevalnih komisij in pooblaščeni ocenjevalec vin z mednarodnim certifikatom 3. stopnje WSET. Odličnega poznavalca vinske kapljice, ki je kot enolog vinom koprske kleti vdahnil svojo dušo, je k pogovoru povabil Iztok Novak Easy.
To noč bomo govorili o lednem plezanju, športu, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev – tistih, ki se z njim ukvarjajo kot tudi drugih, ki ga predvsem občudujejo. Da je ta šport pri nas v vzponu, se bo najlepše potrdilo 2. decembra, ko bo Slovenija gostila najboljše ledne plezalke in plezalce stare celine. Torej ne more biti presenečenje, da je Jure K. Čokl pred mikrofon povabil tekmovalko v tej disciplini Majo Šuštar in enega izmed začetnikov tega športa pri nas, Andreja Pečjaka.
Na obisk v nočni program tokrat prihaja Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”. Je prva knjiga na trgu, ki se ne ukvarja toliko z nasveti, kako izboljšati prodajo, pač pa s tem, kako premagati lastno negativno prepričanje o prodaji. Torej, kako premagati sebe in postati prodajalec. Matjaža in njegovo knjigo bomo podrobneje predstavili v prvi uri nočnega programa. Pred mikrofon v mariborski studio ga je povabila Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Naravoslovje, zgovornost in stik z ljudmi so bili od nekdaj spremljevalci Nine Bužančič, dr. dent. med., njena otroška poklicna želja pa postati veterinarka. Zanimanje za medicino je v njej zraslo pozneje, danes pa je z vsakim dnem bolj prepričana, da je poleg oči tudi sproščen nasmeh ogledalo duše in zato z veseljem opravlja poslanstvo zobozdravnika. Njeno vodilo je, da se nikoli ne nehamo učiti in da na poti do zastavljenih ciljev vsako razpotje prinese nov izziv, novo pot in novo priložnost za učenje. Več o svojih življenjskih odločitvah in poklicni poti bo Nina Bužančič povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Drago Mislej Mef je letošnji dobitnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka. Verjetno ne mine dan, da ne bi slišali katere od njegovih skladb; v štirih desetletjih jih je za različne slovenske in predvsem primorske ustvarjalce napisal več kot 500. Avtor, kantavtor, urednik, novinar, organizator. Od vseh talentov, ki jih ima, pa se je s sočutjem in človečnostjo najbolj približal Ježkovemu duhu, so se strinjali žiranti za Ježkovo nagrado. Mef pa je prepričal tudi primorske poslušalce, bralce in gledalce, ki so ga izbrali za osebnost meseca oktobra. Gostimo ga tudi v nočnem programu Radia Slovenija, ki ob petkih poteka iz studia Radia Koper.
Oko televizijske kamere jo ujame v studiu informativnega programa, oglaša se s Kredarice, Počka, z Bleda. Marjeta Klemenc pravi, da v svojih novinarskih prispevkih sledi zgodbam, ki zrcalijo življenja ljudi v naši širši skupnosti. Rada ima naravo in gore, želi si obiskati Aljasko in z letalom pristati na letalonosilki. Sredi dela jo je presenetila bolezen. Tudi ob tej težki življenjski preizkušnji se je pokazalo, kako zelo je vztrajna, delavna, odločna in pogumna. Zdaj, po dobrem letu in pol, si večkrat reče: "Kakšen lep dan je danes!". V družbi Marjete Klemenc bomo preživeli noč s četrtka na petek. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.
Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes je prva pregledna razstava, s katero v Pokrajinskem muzeju Celje odstirajo zgodovino steklarstva v naših krajih. Na razstavi bo celovito predstavljena tradicija steklarstva, od pohorskih glažut do sodobnih steklarn, kot sta Steklarni Rogaška in Hrastnik. Razstavo spremlja s fotografijami bogato opremljen katalog, v katerem so objavljeni prispevki številnih strokovnjakov s področja steklarstva. Po razstavi in skozi zgodovino treh stoletij steklarstva na Celjskem nas bo po polnoči popeljal avtor razstave, zgodovinar in Muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje Jože Rataj. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Neveljaven email naslov