Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Dober pilot je star pilot, je eno nepisanih pravil letenja. Novogoričan Matija Kodrič ga potrjuje, saj je tihemu športu višin, kot pravijo jadralnemu letenju, zvest že pol stoletja. Mlajšim letalcem je sredi prejšnjega desetletja postavil izziv s še vedno veljavnim slovenskim višinskim rekordom, ko je nad Postojno poletel 7000 metrov visoko. Kot učitelj letenja je v skrivnosti pilotiranja popeljal mnoge tečajnike, pred leti je bil eden izmed njih tudi gostitelj nočnega programa Sandi Škvarč, zato bo v klepetu z Matijo Kodričem tudi kakšen droben osebni utrinek.
Po končani sezoni v balvanskem plezanju po izjemno uspešnih nastopih na nočni obisk prihaja Katja Kadič. Letos je naša gostja v svoji formi naredila ogromen preskok in se redno uvrščala v finala tekmovanj, na katerih je nastopila. Z njo bomo govorili o tem, kako športnik doseže ta preskok, kakšna je pri tem vloga trenerja, dotaknili pa se bomo tudi pričakovanj pred evropskim prvenstvom v balvanskem plezanju, ki bo avgusta potekalo v Muenchnu. Ker je plezanje nedavno postalo tudi olimpijski šport, bomo s Katjo Kadič govorili tudi o olimpijskih sanjah in o tem, kaj za plezalce pomeni, da se bodo morali tam pomeriti v vseh treh disciplinah športnega plezanja, kar bo marsikateremu omejilo možnosti za osvojitev kolajne.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Metka, Ana, Barbara, Aida in Tjaša zaključujejo študij splošne in dentalne medicine v Ljubljani. Načrtujejo, da bodo po zadnjem izpitu prihodnjo pomlad odpotovale na Madagaskar. Vendar ne na dopust! Dekleta so namreč članice človekoljubne odprave, s katero želijo zagotoviti zdravstveno oskrbo v odročni malgaški vasici Matanga. Tamkajšnji lokalni dispanzer bo tri mesece njihovo delovno mesto in dom. O pričakovanjih, izzivih ter veliki življenjski preizkušnji pa seveda o pripravah nanjo bodo nocoj po polnoči govorile: Metka Kelbič, Barbara Viltužnik in Aida Zečkanović. V studiu nočnega programa jih bo gostil Iztok Konc.
Poletni meseci na obisk v domovino pripeljejo številne Slovenke in Slovence, ki so si dom ustvarili v svetu. Med njimi je tudi pravnica Urška Velikonja, redna profesorica prava na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Čez lužo jo je najprej, pred petnajstimi leti, odpeljal magisterij, potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj. Pravni doktorat je pridobila na Univerzi Harvard in zaradi narave dela in veliko selitev z družino spoznala dobršen del ZDA. Predava gospodarsko in pogodbeno pravo in se raziskovalno ukvarja z gospodarskim kriminalom. O delu, raziskovanju, aktualnih vprašanjih, izzivih življenja v tujini in možnostih povezovanja z domovino, bo profesorica Urška Velikonja spregovorila v prvih minutah ponedeljka. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nedeljski nočni obisk prihaja dr. Igor Saksida, redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Je tudi avtor nedavno izdane knjigeKla kla klasika, zanimive kombinacije slovenskih ljudskih pesmi, klasike in rapa. Delo, v katerem skupaj s Trkajem interpretirata slovenske klasike in jih v sodobnem jeziku približujeta mladim, je odgovor na vprašanje, kako osnovnošolcem predstaviti poezijo v sklopu pouka slovenščine. Prof. Saksida bo v pogovoru z voditeljico Ano Skrt spregovoril tudi o nacionalnem preizkusu znanja, bralni pismenosti in o tem, ali je v Sloveniji branje še vedno vrednota.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Star je toliko kolikor skupina Šank Rock, v kateri igra klaviature. Kadar ne stoji na odru, potuje ali vozi motor. Nastopa v Rusiji, tekoče tudi govori ruski jezik. Pred kratkim je izdal videospot za prvo skladbo s prihajajočega albuma. Po polnoči bo v petek čas za rokenrol – Sašo Gačnik ali tudi Svarogov bo v studiu nočnega programa nacionalnega radia voditelju Juretu K. Čoklu odgovoril tudi na vprašanje, ali zares na oder včasih priletijo tudi hlačke.
Simona Kopinšek je svojstvena književna ustvarjalka, interpretka in radijska voditeljica, ki jo navdihuje drugačnost, za katero pravi, da je naš blagoslov. Prav ta svojskost smelo vstopa v njene avtorske stvaritve, tako pesniške in prozne kot radijske in performativne. Pred kratkim je izšel njen romaneskni prvenec Mila, v katerem na izviren način izpostavlja razmerja med osebnim in javnim, o čemer mnogi govorijo, a ga redki izpeljejo na dostojanstven način. Simona Kopinšek bo gostja Darinke Čobec.
V noči iz torka na sredo se nam bo v studiu pridružil Marko Bručan, vodja intervencijske enote za reševalne pse Kinološke zveze Slovenije. V Sloveniji je med 150 do 200 reševalnih psov, ki po usposobljenosti sodijo v sam svetovni vrh in zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto jih pokličejo na 30 do 50 reševalnih akcij, tudi v tujino. Marko Bručan je tako s pomočjo psov reševal ljudi iz popotresnih ruševin na Sumatri in drugje po svetu, kot tudi doma. V oddaji Nočni obisk boste izvedeli kateri psi so primerni za reševanje, kako poteka in koliko časa traja usposabljanje ter kaj vse prinaša življenje, če se odločite za pot reševalec – vodnik psov. Z Markom Bručanom se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Na nočni obisk prihaja vsestransko ustvarjalna doktorica antropologije, pesnica, prevajalka in urednica Sara Špelec. Prisluhnite razigranemu klepetu o poeziji, reciklaži, ruskem jeziku, slovenski ljubiteljski kulturi, Kekcu in kralju Aleksandru Karađorđeviću po polnoči na Prvem. Saro Špelec je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.
Smejati se, je nekaj preprostega, nekoga nasmejati pa tistim, ki se s tem tudi poklicno ukvarjajo, to predstavlja poseben izziv. Z imitiranjem znanih oseb in stand up komedijo, se ukvarjata tudi Prekmurca, Sebastjan Sapač Žalik in Luka Baranja, ki v svoje nastope velikokrat vključita tudi značilnosti domačih ljudi in govorice. O tem, kako se pripravljata na svoje nastope, se bo z gostoma v nočnem programu pogovarjal Sandi Horvat.
Tako kot v tujini tudi v Sloveniji stand up vedno bolj prevzema primat aktualne družbene kritike. Nekaj, kar se je zgodilo včeraj, lahko komiki na svojih nastopih uporabijo že naslednji dan. Eden izmed trenutno najbolj prodornih in samosvojih je tudi Gašper Bergant. Ta podira meje sprejemljivega v slovenski stand up komediji. Sproščeni Savinjčan ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Občinstvo preseneča s črnim humorjem in navidezno neobzirnostjo. Kako diskreten in direkten je bil v pogovoru z Markom Rozmanom, lahko preverite v posnetku.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj se dogaja na najmlajši gledališki sceni, kjer ustvarjalci živahno eksperimentirajo in raziskujejo? Katere teme jih vznemirjajo? Na obisk prihaja komparativistka in dramaturginja Brina Rafaela Klampfer, ki raziskuje sodobno slovensko žensko dramatiko in ki je tudi režiserka odmevnih predstav 5fantkov.si, Glej, Vitki Študent in Šifra: sam zase. O dramskih besedilih, o lepoti uprizarjanja, o izzivih generacije, ki ji pripada, o prihodnosti s koščki nostalgije vmes in še o marsičem drugem bo tekel pogovor z Nado Vodušek.
Na nočni obisk po polnoči prihaja vodja mariborskega akvarija in terarija Branko Kolar. Spregovoril bo o pestri, tudi z anekdotami prežeti zgodovini te, skoraj šest desetletij in pol stare ustanove na obrobju mariborskega mestnega parka. Kakšen je status te edinstvene ustanove, kako poteka delovni dan v akvariju – terariju in koliko zavzetosti in zagnanosti je potrebno, za uspešno delovanje omenjene ustanove. Dodal pa bo tudi nekaj nasvetov pri oskrbi plazilcev in vodnih živali v naših domovih. Branka Kolarja je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.
Zaradi svojega poklica je spoznal življenje, delo in skrivnosti številnih genijev in znanih osebnosti, ki so za vedno zaznamovali zgodovino človeštva. Med njimi sta Leonardo da Vinci in kraljica Elizabeta II. Na Nočni obisk prihaja knjižni urednik Tine Logar. Uredil je že več tisoč knjig in pred časom zapisal, da mu je poklic urednika prinesel več lepih stvari kot grenkih izkušenj. Knjige so ga začarale že v otroštvu, založništvu pa je predan že štirideset let. In še namig - slovitega Leonarda in kraljico Elizabeto nismo izbrali po naključju. Prisluhnite nocoj po polnoči. Tineta Logarja bo v studiu nočnega programa gostil Iztok Konc.
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
Vroča noč je pred nami in če vam sopara ne da spati, potem vas voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem živem. Dobrodošle so šale, zanima jo, kaj se vam posebnega ali čisto običajnega dogaja te dni in kaj je novega v vašem kraju. Za nagrado vam obljublja nedeljsko ohladitev. Po polnoči torej vabljeni k telefonu.
V goste v nočni program prihaja Tatjana Hvala iz regijskega stičišča primorsko-notranjske regije Boreo, ki deluje v okviru Mladinskega centra Postojna. Pri svojem delu se srečuje z mladimi, tudi z mladoletnimi azilanti brez spremstva, ki so začasni dom našli v Postojni, pa z mladimi čuvarji izročila, to je sodelavci projekta, ki je prejel nagrado na področju varovanja evropske kulturne dediščine. Z živahno in zgovorno Pomurko, ki že nekaj let živi in dela v prepišni in prehodni Postojni, se bo pogovarjala Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Neveljaven email naslov