Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zmago Šmitek: Šelest divjine

22.07.2019

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Beletrina, 2019

Zadnja obsežna knjiga slovenskega eruditskega znanstvenika Zmaga Šmitka Šelest divjine – zeleno dno našega kozmosa dopolnjuje njegovo zapuščino, ki se je vzporedno z vmesnimi objavami drugih knjig iz opusa njegovih raziskav medila v razponu več desetletij. V njej nanizana spoznanja s področja mitologije, religije, antropologije in etnologije obsegajo časovne razsežnosti od paleolitika do danes in s svojimi vpogledi pred nami razgrinjajo človekovo izkušnjo našega planeta in vesoljstva od samih začetkov učlovečenja.
Včasih si zmotno domišljamo, da o modelih človekove zaznave kot tudi o tem, kako so se zrcalili v družbeni ureditvi na eni strani in v njegovem odnosu do sveta narave vemo malodane vse. Toda ne, delo Zmaga Šmitka nazorno dokazue, kako kompleksne in brezdanje so strukture, v katere so vtkani pravzorci indoevropskega in evrazijskega prostora, in nam s svojim pisanjem omogoča, da v znane mozaike vstavimo ne le nekaj kamenčkov, temveč cele ploskve.
Zmago Šmitek, ki je živel med letoma 1949 in 2018, je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje življenjsko delo je prejel navišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado. Bil je velik poznavalec slovenskega mitološkega kozmosa, njegovih predkrščanskih bogov in simbolnega jezika, ki pa jih je – samosvoj mislec in raziskovalec – umestil v širše folklorno mitološko gradivo z več celin. Povejmo še, da se ni ukvarjal samo s teoretskimi raziskavami, temveč je svoji vedi in lastni zvedavosti na ljubo prepotoval Indijo, ozemlje nekdanje Perzije in evropske dežele, kar njegovemu pisanju vdihuje dodatno živost.
V knjigi Šelest divjine je Šmitek izbrskal na dan posebna znanja, ki so bila dostopna le izbranim posameznikom, od ljudskih zdraviteljic do šamanov in eksorcistov, zlasti pa se poglablja v nikoli povsem pretrgano sožitje človeka z divjino. Ob številnih primerih analizira kategorije, kot so divje : ukročeno, zemeljsko : božansko, red : kaos. V poglavjih Kačji pogled; Gospodarji in gospodarice gozda; Življenje je past; Pajčevina magije in drugih se skupaj z avtorjem napotimo po sledeh udomačevanja zveri, na primer volka, in se seznanimo z neobvladljivimi vodnimi bitji, med katerimi je slovenska riba Faronika, ter nato iz lovsko-nabiralskega bivanjskega načina prestopimo v poljedeljsko-živinorejski modus. Šmitek ne pozabi na pomen umetnosti, saj ta od nekdaj presega estetske, simbolne ali versko spremljevalne funkcije, kakršne ji običajno pripisujemo. Dogajanje, ki ga opisuje, ni z minevanjem časa nič manj živo, res pa je, da se je bilo ob aroganci, ki jo vsebuje navidezna vsevednost modernega človeka, prisiljeno umakniti v ozadje. Pri tem avtor z marsikatero ponazoritvijo in tudi z opazovanjem vsebin današnje medijske kulture pokaže na nezadostnost kartezijanskega modela mišljenja.
Ko Zmago Šmitek razčlenjuje pradavne vizije in ideje ter jih povezuje z novodobnimi, nas sooči z ugotovitvijo, da smo ljudje v marsičem še danes otroci divjine, ampak na žalost ne toliko v pogledu preživetvenih zmožnosti v njej, temveč bolj v svojem brezvestnem prilaščanju virov, zasužnjevanju vsega živega in medsebojni uničevalnosti. Med vrsticami nas avtor izrecno ozavešča o tem.
Šelest divjine je interdisciplinarno, znanstveno utemeljeno delo, pri čemer pa je obenem berljivo in na trenutke napeto ter s svojimi pronicljivimi uvidi nagovarja slehernega od nas. Ko beremo izvajanja Zmaga Šmitka se zdi, da nas s svojim širokim zajemom, segajočim v izročilo, usmerja k novim možnim fazam moderne civilizacije. Drugače povedano, namigne, da je morda čas vzeti v roke pozabljene ključe.


Ocene

2023 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Zmago Šmitek: Šelest divjine

22.07.2019

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Beletrina, 2019

Zadnja obsežna knjiga slovenskega eruditskega znanstvenika Zmaga Šmitka Šelest divjine – zeleno dno našega kozmosa dopolnjuje njegovo zapuščino, ki se je vzporedno z vmesnimi objavami drugih knjig iz opusa njegovih raziskav medila v razponu več desetletij. V njej nanizana spoznanja s področja mitologije, religije, antropologije in etnologije obsegajo časovne razsežnosti od paleolitika do danes in s svojimi vpogledi pred nami razgrinjajo človekovo izkušnjo našega planeta in vesoljstva od samih začetkov učlovečenja.
Včasih si zmotno domišljamo, da o modelih človekove zaznave kot tudi o tem, kako so se zrcalili v družbeni ureditvi na eni strani in v njegovem odnosu do sveta narave vemo malodane vse. Toda ne, delo Zmaga Šmitka nazorno dokazue, kako kompleksne in brezdanje so strukture, v katere so vtkani pravzorci indoevropskega in evrazijskega prostora, in nam s svojim pisanjem omogoča, da v znane mozaike vstavimo ne le nekaj kamenčkov, temveč cele ploskve.
Zmago Šmitek, ki je živel med letoma 1949 in 2018, je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje življenjsko delo je prejel navišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado. Bil je velik poznavalec slovenskega mitološkega kozmosa, njegovih predkrščanskih bogov in simbolnega jezika, ki pa jih je – samosvoj mislec in raziskovalec – umestil v širše folklorno mitološko gradivo z več celin. Povejmo še, da se ni ukvarjal samo s teoretskimi raziskavami, temveč je svoji vedi in lastni zvedavosti na ljubo prepotoval Indijo, ozemlje nekdanje Perzije in evropske dežele, kar njegovemu pisanju vdihuje dodatno živost.
V knjigi Šelest divjine je Šmitek izbrskal na dan posebna znanja, ki so bila dostopna le izbranim posameznikom, od ljudskih zdraviteljic do šamanov in eksorcistov, zlasti pa se poglablja v nikoli povsem pretrgano sožitje človeka z divjino. Ob številnih primerih analizira kategorije, kot so divje : ukročeno, zemeljsko : božansko, red : kaos. V poglavjih Kačji pogled; Gospodarji in gospodarice gozda; Življenje je past; Pajčevina magije in drugih se skupaj z avtorjem napotimo po sledeh udomačevanja zveri, na primer volka, in se seznanimo z neobvladljivimi vodnimi bitji, med katerimi je slovenska riba Faronika, ter nato iz lovsko-nabiralskega bivanjskega načina prestopimo v poljedeljsko-živinorejski modus. Šmitek ne pozabi na pomen umetnosti, saj ta od nekdaj presega estetske, simbolne ali versko spremljevalne funkcije, kakršne ji običajno pripisujemo. Dogajanje, ki ga opisuje, ni z minevanjem časa nič manj živo, res pa je, da se je bilo ob aroganci, ki jo vsebuje navidezna vsevednost modernega človeka, prisiljeno umakniti v ozadje. Pri tem avtor z marsikatero ponazoritvijo in tudi z opazovanjem vsebin današnje medijske kulture pokaže na nezadostnost kartezijanskega modela mišljenja.
Ko Zmago Šmitek razčlenjuje pradavne vizije in ideje ter jih povezuje z novodobnimi, nas sooči z ugotovitvijo, da smo ljudje v marsičem še danes otroci divjine, ampak na žalost ne toliko v pogledu preživetvenih zmožnosti v njej, temveč bolj v svojem brezvestnem prilaščanju virov, zasužnjevanju vsega živega in medsebojni uničevalnosti. Med vrsticami nas avtor izrecno ozavešča o tem.
Šelest divjine je interdisciplinarno, znanstveno utemeljeno delo, pri čemer pa je obenem berljivo in na trenutke napeto ter s svojimi pronicljivimi uvidi nagovarja slehernega od nas. Ko beremo izvajanja Zmaga Šmitka se zdi, da nas s svojim širokim zajemom, segajočim v izročilo, usmerja k novim možnim fazam moderne civilizacije. Drugače povedano, namigne, da je morda čas vzeti v roke pozabljene ključe.


04.07.2022

Vid Kmetič: Blues

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralca: Jasna Rodošek in Matjaž Romih


04.07.2022

Jurij Meden: Kaj je kinoteka

Avtor recenzije: Urban Tarman Bralec: Matjaž Romih


04.07.2022

Anja Radaljac: Punčica

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bralka: Eva Longyka Marušič


04.07.2022

Kostas Hatziandoniu: Agrigento

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bralka: Jasna Rodošek


28.06.2022

Elvis

Kaj nam izjava, da je Elvis Presley osrednja popkulturna ikona 20. stoletja, danes sploh pove? Oziroma, nam lahko pove kaj novega? Avstralski režiser Baz Luhrmann, ki je s svojim razkošno dinamičnim vizualnim pristopom prinesel novo življenje v zaprašen žanr mjuzikla, se je s skoraj triurnim biografskim filmom, naslovljenim preprosto Elvis, lotil zahtevne naloge. Elvis Aaron Presley namreč ni bil samo preprost fant z revnega juga ZDA, ki mu je uspelo v glasbenem svetu, postal je tudi največji zvezdnik v smislu svoje lastne, tržno zelo natančno in zelo uspešno dirigirane blagovne znamke ter »influencer« par excellence, za kar je skrbel njegov vampirski impresarij oziroma zlovešč menedžer »Polkovnik« Tom Parker, jungovska Elvisova senca. Biografski film uokvirja Parkerjeva retrospektivna pripoved, in njun zapleten, vseživljenjski odnos je tudi jedro filma, ki je sestavljen iz različnih dvojnosti oziroma sopostavitev nasprotij. Po eni strani ohranja precej spoštljiv odnos do Elvisa in njegovih bližnjih, po drugi nas skozi žanr glasbenega filma in prijetnih rokenrol nastopov sooča s številnimi patologijami, od skrajnega nelagodja, ki ga zbuja že sam lik Toma Parkerja v sijajnem utelešenju Toma Hanksa, do vrste nerazrešenih odnosov znotraj Elvisove osnovne družine. Verjetno najboljši pa je film v tem, da zariše skozi oseben prikaz vzponov in padcev širšo sliko kulturnega in družbenega miljeja Amerike v drugi polovici 20. stoletja ter njenih številnih nevralgičnih točk, od problema rasne segregacije do prikaza kapitala kot neusmiljenega gonila glasbenega razvoja ter industrije zabavljaštva. Režiser Baz Luhrmann vzame zelo resno imperativ, da je treba pripovedovati vizualno in si da duška z uporabo vseh mogočih slikovnih in montažnih trikov, tako da se gledalčeva retina ne spočije niti v pripovedno upočasnjenih pasusih filma. Vse skupaj je pravzaprav nabuhel eksces, kakršno je bilo tudi Elvisovo pozno obdobje nastopanja v Las Vegasu, pri čemer za ustrezno igralsko prezenco vendarle poskrbi Austin Butler v naslovni vlogi. Film ni pretirano subtilen v podajanju informacij ali pravzaprav v čemerkoli, je pa zanimiv kot prikaz zgodovine rokenrola in njegovih dvojnih korenin v cerkvenem gospelu revnih temnopoltih z ameriškega juga ter v bolj posvetnih melodijah ritma & bluesa, kar je preko country glasbe sčasoma prišlo v glavni popkulturni tok, ki je spodbudil tudi socialno revolucijo. V te prizore je Luhrmann spretno uvedel potujitveni učinek, saj na ulice glasbenega vrveža Memphisa v zgodnjih 50. letih vdira sodoben, družbenokritičen hiphop. Skratka, izredno ambiciozen film, ki pa mu ob vsej bombastičnosti uspe najti neko notranje ravnovesje. Morda tudi na račun tega, da je v celoti zaznati grško tragedijo: značaji vseh vpletenih jih vodijo v propad, in protagonist, ki je milijonom prinašal občutek ali pa vsaj iluzijo sreče, sam te nikakor ni našel …


27.06.2022

Ace Mermolja: Lukov greh

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Maja Moll in Jure Franko


27.06.2022

Tone Peršak: Praznovanje

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralka: Eva Longyka Marušič


27.06.2022

John Muir: Dolg sprehod do zaliva

Avtor recenzije: Blaž Mazi Bralec: Bernard Stramič


27.06.2022

Ur. Kristina Kočan: Po toku navzgor

Avtorica recenzije: Katja Šifkovič Bralec: Bernard Stramič


20.06.2022

Max Brod: Franz Kafka, biografija

Avtor recenzije: Simon Popek Bralec: Jure Franko


20.06.2022

Ana Schnabl: Plima

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bralca: Matjaž Romih in Eva Longyka Marušič


20.06.2022

Peter Mlakar: Drugačni svet

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič


20.06.2022

Vinko Möderndorfer: Pes je lajal vse noč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič


14.06.2022

Milan Dekleva: Nevidnosti

Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič »Pomenek s tišino omogočajo nevidnosti,« preberemo v knjigi Nevidnosti, Milana Dekleve. »Pogovor z nevidnostmi poteka s pomočjo tolmačev. /…/ Lahko se pretrga /pogovor/, obvisi na strelovodu molka, / a takrat priprhutajo nevidni tolmači brez jezikov, / ki znajo povedati veliko, / čeprav jih sprva ne razumemo,« preberemo na 27. strani. Knjiga bralca povabi že z naslovom, s tem, da nevidnostim, ki jih pesnik postavi v naslov, pritrdi in jim priznava obstoj. Kar ni vidno, je običajno najmočnejše gonilo vitalnosti, živega, življenja. V vsaki od 51 pesmi se pesnik Dekleva prek lirskega subjekta dotakne nevidnosti in jim da enega od mnogih, enainpetdesetih obrazov in podob. Kljub temu pa bralcu pušča občutek svobode, neujetosti, neutesnjenosti, nekalupljenosti, da bi morali to nevidnost, te nevidnosti imenovati, jim dati ime, telo, definicijo ...


13.06.2022

Karmina Šilec: Baba

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič


13.06.2022

Marjan Žiberna: Dedič

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Lidija Hartman


06.06.2022

Snežni leopard

Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni


06.06.2022

Drago Jančar: Ob nastanku sveta

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralka: Barbara Zupan


06.06.2022

Janko Messner - Solidarnost ob meji

Avtor recenzije: Milan Vogel Bralec: Jure Franko


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


Stran 38 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov