Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miriam Drev
Bere Jasna Rodošek.
Ljubljana : Beletrina, 2019
Zadnja obsežna knjiga slovenskega eruditskega znanstvenika Zmaga Šmitka Šelest divjine – zeleno dno našega kozmosa dopolnjuje njegovo zapuščino, ki se je vzporedno z vmesnimi objavami drugih knjig iz opusa njegovih raziskav medila v razponu več desetletij. V njej nanizana spoznanja s področja mitologije, religije, antropologije in etnologije obsegajo časovne razsežnosti od paleolitika do danes in s svojimi vpogledi pred nami razgrinjajo človekovo izkušnjo našega planeta in vesoljstva od samih začetkov učlovečenja.
Včasih si zmotno domišljamo, da o modelih človekove zaznave kot tudi o tem, kako so se zrcalili v družbeni ureditvi na eni strani in v njegovem odnosu do sveta narave vemo malodane vse. Toda ne, delo Zmaga Šmitka nazorno dokazue, kako kompleksne in brezdanje so strukture, v katere so vtkani pravzorci indoevropskega in evrazijskega prostora, in nam s svojim pisanjem omogoča, da v znane mozaike vstavimo ne le nekaj kamenčkov, temveč cele ploskve.
Zmago Šmitek, ki je živel med letoma 1949 in 2018, je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje življenjsko delo je prejel navišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado. Bil je velik poznavalec slovenskega mitološkega kozmosa, njegovih predkrščanskih bogov in simbolnega jezika, ki pa jih je – samosvoj mislec in raziskovalec – umestil v širše folklorno mitološko gradivo z več celin. Povejmo še, da se ni ukvarjal samo s teoretskimi raziskavami, temveč je svoji vedi in lastni zvedavosti na ljubo prepotoval Indijo, ozemlje nekdanje Perzije in evropske dežele, kar njegovemu pisanju vdihuje dodatno živost.
V knjigi Šelest divjine je Šmitek izbrskal na dan posebna znanja, ki so bila dostopna le izbranim posameznikom, od ljudskih zdraviteljic do šamanov in eksorcistov, zlasti pa se poglablja v nikoli povsem pretrgano sožitje človeka z divjino. Ob številnih primerih analizira kategorije, kot so divje : ukročeno, zemeljsko : božansko, red : kaos. V poglavjih Kačji pogled; Gospodarji in gospodarice gozda; Življenje je past; Pajčevina magije in drugih se skupaj z avtorjem napotimo po sledeh udomačevanja zveri, na primer volka, in se seznanimo z neobvladljivimi vodnimi bitji, med katerimi je slovenska riba Faronika, ter nato iz lovsko-nabiralskega bivanjskega načina prestopimo v poljedeljsko-živinorejski modus. Šmitek ne pozabi na pomen umetnosti, saj ta od nekdaj presega estetske, simbolne ali versko spremljevalne funkcije, kakršne ji običajno pripisujemo. Dogajanje, ki ga opisuje, ni z minevanjem časa nič manj živo, res pa je, da se je bilo ob aroganci, ki jo vsebuje navidezna vsevednost modernega človeka, prisiljeno umakniti v ozadje. Pri tem avtor z marsikatero ponazoritvijo in tudi z opazovanjem vsebin današnje medijske kulture pokaže na nezadostnost kartezijanskega modela mišljenja.
Ko Zmago Šmitek razčlenjuje pradavne vizije in ideje ter jih povezuje z novodobnimi, nas sooči z ugotovitvijo, da smo ljudje v marsičem še danes otroci divjine, ampak na žalost ne toliko v pogledu preživetvenih zmožnosti v njej, temveč bolj v svojem brezvestnem prilaščanju virov, zasužnjevanju vsega živega in medsebojni uničevalnosti. Med vrsticami nas avtor izrecno ozavešča o tem.
Šelest divjine je interdisciplinarno, znanstveno utemeljeno delo, pri čemer pa je obenem berljivo in na trenutke napeto ter s svojimi pronicljivimi uvidi nagovarja slehernega od nas. Ko beremo izvajanja Zmaga Šmitka se zdi, da nas s svojim širokim zajemom, segajočim v izročilo, usmerja k novim možnim fazam moderne civilizacije. Drugače povedano, namigne, da je morda čas vzeti v roke pozabljene ključe.
Avtorica recenzije: Miriam Drev
Bere Jasna Rodošek.
Ljubljana : Beletrina, 2019
Zadnja obsežna knjiga slovenskega eruditskega znanstvenika Zmaga Šmitka Šelest divjine – zeleno dno našega kozmosa dopolnjuje njegovo zapuščino, ki se je vzporedno z vmesnimi objavami drugih knjig iz opusa njegovih raziskav medila v razponu več desetletij. V njej nanizana spoznanja s področja mitologije, religije, antropologije in etnologije obsegajo časovne razsežnosti od paleolitika do danes in s svojimi vpogledi pred nami razgrinjajo človekovo izkušnjo našega planeta in vesoljstva od samih začetkov učlovečenja.
Včasih si zmotno domišljamo, da o modelih človekove zaznave kot tudi o tem, kako so se zrcalili v družbeni ureditvi na eni strani in v njegovem odnosu do sveta narave vemo malodane vse. Toda ne, delo Zmaga Šmitka nazorno dokazue, kako kompleksne in brezdanje so strukture, v katere so vtkani pravzorci indoevropskega in evrazijskega prostora, in nam s svojim pisanjem omogoča, da v znane mozaike vstavimo ne le nekaj kamenčkov, temveč cele ploskve.
Zmago Šmitek, ki je živel med letoma 1949 in 2018, je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje življenjsko delo je prejel navišje stanovsko priznanje, Murkovo nagrado. Bil je velik poznavalec slovenskega mitološkega kozmosa, njegovih predkrščanskih bogov in simbolnega jezika, ki pa jih je – samosvoj mislec in raziskovalec – umestil v širše folklorno mitološko gradivo z več celin. Povejmo še, da se ni ukvarjal samo s teoretskimi raziskavami, temveč je svoji vedi in lastni zvedavosti na ljubo prepotoval Indijo, ozemlje nekdanje Perzije in evropske dežele, kar njegovemu pisanju vdihuje dodatno živost.
V knjigi Šelest divjine je Šmitek izbrskal na dan posebna znanja, ki so bila dostopna le izbranim posameznikom, od ljudskih zdraviteljic do šamanov in eksorcistov, zlasti pa se poglablja v nikoli povsem pretrgano sožitje človeka z divjino. Ob številnih primerih analizira kategorije, kot so divje : ukročeno, zemeljsko : božansko, red : kaos. V poglavjih Kačji pogled; Gospodarji in gospodarice gozda; Življenje je past; Pajčevina magije in drugih se skupaj z avtorjem napotimo po sledeh udomačevanja zveri, na primer volka, in se seznanimo z neobvladljivimi vodnimi bitji, med katerimi je slovenska riba Faronika, ter nato iz lovsko-nabiralskega bivanjskega načina prestopimo v poljedeljsko-živinorejski modus. Šmitek ne pozabi na pomen umetnosti, saj ta od nekdaj presega estetske, simbolne ali versko spremljevalne funkcije, kakršne ji običajno pripisujemo. Dogajanje, ki ga opisuje, ni z minevanjem časa nič manj živo, res pa je, da se je bilo ob aroganci, ki jo vsebuje navidezna vsevednost modernega človeka, prisiljeno umakniti v ozadje. Pri tem avtor z marsikatero ponazoritvijo in tudi z opazovanjem vsebin današnje medijske kulture pokaže na nezadostnost kartezijanskega modela mišljenja.
Ko Zmago Šmitek razčlenjuje pradavne vizije in ideje ter jih povezuje z novodobnimi, nas sooči z ugotovitvijo, da smo ljudje v marsičem še danes otroci divjine, ampak na žalost ne toliko v pogledu preživetvenih zmožnosti v njej, temveč bolj v svojem brezvestnem prilaščanju virov, zasužnjevanju vsega živega in medsebojni uničevalnosti. Med vrsticami nas avtor izrecno ozavešča o tem.
Šelest divjine je interdisciplinarno, znanstveno utemeljeno delo, pri čemer pa je obenem berljivo in na trenutke napeto ter s svojimi pronicljivimi uvidi nagovarja slehernega od nas. Ko beremo izvajanja Zmaga Šmitka se zdi, da nas s svojim širokim zajemom, segajočim v izročilo, usmerja k novim možnim fazam moderne civilizacije. Drugače povedano, namigne, da je morda čas vzeti v roke pozabljene ključe.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Neveljaven email naslov