Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski komični mladinski film.
Duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature.
Desetletni Sune preživlja zadnje dni poletnih počitnic v divjih domišljijskih dogodivščinah s svojo prijateljico Sophie in navihanim mlajšim bratom Hakanom in prav komaj že čaka, da se bo spet začel pouk. V četrti razred bo šel! A na prvi šolski dan se zgodi nekaj strahotnega – kljub izrecnemu opozorilu starejše sestre, da nikakor ne sme zamuditi, se Suneju zgodi točno to. V razred prispe nekaj minut po začetku in joj prejoj, na njegovem mestu, tik ob Sophie, že sedi drugi deček, ki mu je poleg vsega še ime Sune! Sune tako postane Sune 2, njegova priljubljenost med sošolci pa postane spričo simpatičnega in nekoliko skrivnostnega soimenjaka resno ogrožena …
Čeprav je Sune in Sune seveda mladinski film, namenjen otrokom, starejšim od osmih let, vsa pozornost vendarle ni namenjena le glavnemu junaku. Medtem ko Sune namreč prvikrat v življenju spoznava temačnejše plati svoje osebnosti, kot sta na primer ljubosumje in nezdrava tekmovalnost, ter se sprašuje, kdo v resnici sploh je, se s podobnimi težavami srečuje tudi njegova precej disfunkcionalna družina. Oče, sivi računovodja brez domišljije, ima pravo krizo srednjih let, zaradi katere skoraj ogrozi svojo službo, precej raztresena mama pa težko sprejema dobro finančno situiranost mame novega Suneja, zaradi česar drugo za drugo počne številne duhovite traparije. Tako Suneju še najbolj stojita ob strani malce starejša sestra in osemletni bratec, a njuni nasveti njegove težave seveda le še poslabšajo.
Poleg odlično zasnovane zgodbe, ki gledalca ob smehu spomni na vse neumnosti, ki jih – otroci in odrasli – tako radi počnemo, kadar se znajdemo v kočljivih situacijah, je levji delež k simpatičnosti filma prispevala tudi zasedba vseh glavnih likov, predvsem Suneja in njegovega navihanega mlajšega brata Hakana, nespornega ljubljenca občinstva. Navdušenje, s katerim sta se mlada igralca menda lotevala vseh prizorov, je skorajda nalezljivo.
Film Sune in Sune je duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature, saj je Sune na Švedskem priljubljen knjižni junak, ki je zaznamoval številne generacije otrok. In prav ta mešanica literarnega in stvarnega je tisto, kar film dvigne iznad povprečja in ga kljub temu, da se ukvarja s povsem vsakdanjim problemom, spremeni v divjo pustolovščino.
Kinodvor, kjer je Sune in Sune na ogled tudi v teh prazničnih dneh, je za še intenzivnejše filmsko doživetje izdal tudi istoimensko Kinobalonovo knjižico.
Švedski komični mladinski film.
Duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature.
Desetletni Sune preživlja zadnje dni poletnih počitnic v divjih domišljijskih dogodivščinah s svojo prijateljico Sophie in navihanim mlajšim bratom Hakanom in prav komaj že čaka, da se bo spet začel pouk. V četrti razred bo šel! A na prvi šolski dan se zgodi nekaj strahotnega – kljub izrecnemu opozorilu starejše sestre, da nikakor ne sme zamuditi, se Suneju zgodi točno to. V razred prispe nekaj minut po začetku in joj prejoj, na njegovem mestu, tik ob Sophie, že sedi drugi deček, ki mu je poleg vsega še ime Sune! Sune tako postane Sune 2, njegova priljubljenost med sošolci pa postane spričo simpatičnega in nekoliko skrivnostnega soimenjaka resno ogrožena …
Čeprav je Sune in Sune seveda mladinski film, namenjen otrokom, starejšim od osmih let, vsa pozornost vendarle ni namenjena le glavnemu junaku. Medtem ko Sune namreč prvikrat v življenju spoznava temačnejše plati svoje osebnosti, kot sta na primer ljubosumje in nezdrava tekmovalnost, ter se sprašuje, kdo v resnici sploh je, se s podobnimi težavami srečuje tudi njegova precej disfunkcionalna družina. Oče, sivi računovodja brez domišljije, ima pravo krizo srednjih let, zaradi katere skoraj ogrozi svojo službo, precej raztresena mama pa težko sprejema dobro finančno situiranost mame novega Suneja, zaradi česar drugo za drugo počne številne duhovite traparije. Tako Suneju še najbolj stojita ob strani malce starejša sestra in osemletni bratec, a njuni nasveti njegove težave seveda le še poslabšajo.
Poleg odlično zasnovane zgodbe, ki gledalca ob smehu spomni na vse neumnosti, ki jih – otroci in odrasli – tako radi počnemo, kadar se znajdemo v kočljivih situacijah, je levji delež k simpatičnosti filma prispevala tudi zasedba vseh glavnih likov, predvsem Suneja in njegovega navihanega mlajšega brata Hakana, nespornega ljubljenca občinstva. Navdušenje, s katerim sta se mlada igralca menda lotevala vseh prizorov, je skorajda nalezljivo.
Film Sune in Sune je duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature, saj je Sune na Švedskem priljubljen knjižni junak, ki je zaznamoval številne generacije otrok. In prav ta mešanica literarnega in stvarnega je tisto, kar film dvigne iznad povprečja in ga kljub temu, da se ukvarja s povsem vsakdanjim problemom, spremeni v divjo pustolovščino.
Kinodvor, kjer je Sune in Sune na ogled tudi v teh prazničnih dneh, je za še intenzivnejše filmsko doživetje izdal tudi istoimensko Kinobalonovo knjižico.
Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.
Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.
Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Petra Tanko Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Neveljaven email naslov