Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe.
Sredi 90-ih let se je nekje v Parizu skupina osnovnošolcev začela igrati z domačo filmsko kamero in takrat si je le malokdo upal napovedati, da bo prav iz teh navihancev zrasel eden najbolj vznemirljivih kolektivov v zgodovini francoskega filma. Skozi ustvarjalno skupino Kourtrajmé so se v zadnjih 25 letih uveljavila imena kot Romain Gavras, Mathieu Kassovitz, Vincent Cassel, Kim Chapiron, JR in mnogi drugi, ti ustvarjalci pa so iz nedolžnega poigravanja postopoma razvili povsem svojo avtorsko prizmo, skozi katero so portretirali vsakdanjik etničnega prebivalstva v prenaseljenih blokovskih naseljih. Po dolgih letih delovanja je za prebojni uspeh kolektiva prav lani poskrbel njegov tihi član, 39-letni Ladj Ly, s svojim igranim prvencem Nesrečniki. Z njim je osvojil veliko nagrado žirije na lanskem filmskem festivalu v Cannesu.
Pripoved filma Nesrečniki se začne s prizorom kolektivnega delirija neposredno po zmagi francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2018. Vsaj tistih nekaj ur se je zdelo, da so se vsi, ne glede na vero ali barvo kože, identificirali za Francoze. Vendar pa nas režiser hitro strezni in nas ponese nazaj v kruto resničnost naslednjega dne. Natančneje, svoj pogled uperi v ulice okrožja Montfermeil na vzhodu Pariza, kjer so se leta 2005 odvili nasilni etnični protesti. Tamkajšnje blokovsko naselje Les Bosquets je že dolga leta predmet Lyjevega zanimanja, saj ga je obdelal že v izvrstnem dokumentarcu 365 dni v Clichy Montfermeilu iz leta 2005. Ladj Ly tudi v Nesrečnikih nadaljuje svojo večplastno predstavitev medetničnega nasilja v deprivilegiranih urbanih soseskah. Kljub temu, da so Nesrečniki igrani film, njegov interes vseskozi leži v realističnem orisu vsakdana v tem težavnem blokovskem naselju. Zmes žanra in realizma je zaradi izvrstne igralske zasedbe vseskozi prepričljiva in vzbudi marsikatero vzporednico s HBO-jevo klasično nadaljevanko Skrivna naveza. Velika odlika filma je, da se Ly nikoli zares ne postavi na eno ali drugo stran v konfliktu, temveč poskuša gledalca soočiti z etičnimi in moralnimi dilemami, s katerimi se soočajo prebivalci naselja na eni ter policisti na drugi strani. Namen filma ni toliko ponuditi hollywoodsko navdahnjen žanrski užitek kot demonstrirati tezo, da je rešitev tamkajšnjih problemov izjemno težavna, če ne nemogoča – in Lyju to v popolnosti uspe.
Čeprav film Nesrečniki ni prvi, ki obravnava tematiko medetničnega nasilja ter bi ga lahko zlahka videli kot potomca filma Sovraštvo iz sredine 90ih let, pa je Lyjev pristop bistveno bolj zrel. Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe, podobno kot je leta 1989 v ZDA storil Spike Lee s filmom Naredi pravo stvar. Medtem ko večina francoskega filma še vedno temelji na bolj uglajenih dramah o premožnih slojih družbe, je Ladj Ly z Nesrečniki ustvaril že skorajda nekakšno šok terapijo. Skratka, z Lyjem smo dobili izjemno obetavnega filmskega avtorja, ki bo tudi v prihodnosti trkal na vest tako francoske družbe kot tamkajšnje kinematografije.
Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe.
Sredi 90-ih let se je nekje v Parizu skupina osnovnošolcev začela igrati z domačo filmsko kamero in takrat si je le malokdo upal napovedati, da bo prav iz teh navihancev zrasel eden najbolj vznemirljivih kolektivov v zgodovini francoskega filma. Skozi ustvarjalno skupino Kourtrajmé so se v zadnjih 25 letih uveljavila imena kot Romain Gavras, Mathieu Kassovitz, Vincent Cassel, Kim Chapiron, JR in mnogi drugi, ti ustvarjalci pa so iz nedolžnega poigravanja postopoma razvili povsem svojo avtorsko prizmo, skozi katero so portretirali vsakdanjik etničnega prebivalstva v prenaseljenih blokovskih naseljih. Po dolgih letih delovanja je za prebojni uspeh kolektiva prav lani poskrbel njegov tihi član, 39-letni Ladj Ly, s svojim igranim prvencem Nesrečniki. Z njim je osvojil veliko nagrado žirije na lanskem filmskem festivalu v Cannesu.
Pripoved filma Nesrečniki se začne s prizorom kolektivnega delirija neposredno po zmagi francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2018. Vsaj tistih nekaj ur se je zdelo, da so se vsi, ne glede na vero ali barvo kože, identificirali za Francoze. Vendar pa nas režiser hitro strezni in nas ponese nazaj v kruto resničnost naslednjega dne. Natančneje, svoj pogled uperi v ulice okrožja Montfermeil na vzhodu Pariza, kjer so se leta 2005 odvili nasilni etnični protesti. Tamkajšnje blokovsko naselje Les Bosquets je že dolga leta predmet Lyjevega zanimanja, saj ga je obdelal že v izvrstnem dokumentarcu 365 dni v Clichy Montfermeilu iz leta 2005. Ladj Ly tudi v Nesrečnikih nadaljuje svojo večplastno predstavitev medetničnega nasilja v deprivilegiranih urbanih soseskah. Kljub temu, da so Nesrečniki igrani film, njegov interes vseskozi leži v realističnem orisu vsakdana v tem težavnem blokovskem naselju. Zmes žanra in realizma je zaradi izvrstne igralske zasedbe vseskozi prepričljiva in vzbudi marsikatero vzporednico s HBO-jevo klasično nadaljevanko Skrivna naveza. Velika odlika filma je, da se Ly nikoli zares ne postavi na eno ali drugo stran v konfliktu, temveč poskuša gledalca soočiti z etičnimi in moralnimi dilemami, s katerimi se soočajo prebivalci naselja na eni ter policisti na drugi strani. Namen filma ni toliko ponuditi hollywoodsko navdahnjen žanrski užitek kot demonstrirati tezo, da je rešitev tamkajšnjih problemov izjemno težavna, če ne nemogoča – in Lyju to v popolnosti uspe.
Čeprav film Nesrečniki ni prvi, ki obravnava tematiko medetničnega nasilja ter bi ga lahko zlahka videli kot potomca filma Sovraštvo iz sredine 90ih let, pa je Lyjev pristop bistveno bolj zrel. Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe, podobno kot je leta 1989 v ZDA storil Spike Lee s filmom Naredi pravo stvar. Medtem ko večina francoskega filma še vedno temelji na bolj uglajenih dramah o premožnih slojih družbe, je Ladj Ly z Nesrečniki ustvaril že skorajda nekakšno šok terapijo. Skratka, z Lyjem smo dobili izjemno obetavnega filmskega avtorja, ki bo tudi v prihodnosti trkal na vest tako francoske družbe kot tamkajšnje kinematografije.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani
SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov