Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe.
Sredi 90-ih let se je nekje v Parizu skupina osnovnošolcev začela igrati z domačo filmsko kamero in takrat si je le malokdo upal napovedati, da bo prav iz teh navihancev zrasel eden najbolj vznemirljivih kolektivov v zgodovini francoskega filma. Skozi ustvarjalno skupino Kourtrajmé so se v zadnjih 25 letih uveljavila imena kot Romain Gavras, Mathieu Kassovitz, Vincent Cassel, Kim Chapiron, JR in mnogi drugi, ti ustvarjalci pa so iz nedolžnega poigravanja postopoma razvili povsem svojo avtorsko prizmo, skozi katero so portretirali vsakdanjik etničnega prebivalstva v prenaseljenih blokovskih naseljih. Po dolgih letih delovanja je za prebojni uspeh kolektiva prav lani poskrbel njegov tihi član, 39-letni Ladj Ly, s svojim igranim prvencem Nesrečniki. Z njim je osvojil veliko nagrado žirije na lanskem filmskem festivalu v Cannesu.
Pripoved filma Nesrečniki se začne s prizorom kolektivnega delirija neposredno po zmagi francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2018. Vsaj tistih nekaj ur se je zdelo, da so se vsi, ne glede na vero ali barvo kože, identificirali za Francoze. Vendar pa nas režiser hitro strezni in nas ponese nazaj v kruto resničnost naslednjega dne. Natančneje, svoj pogled uperi v ulice okrožja Montfermeil na vzhodu Pariza, kjer so se leta 2005 odvili nasilni etnični protesti. Tamkajšnje blokovsko naselje Les Bosquets je že dolga leta predmet Lyjevega zanimanja, saj ga je obdelal že v izvrstnem dokumentarcu 365 dni v Clichy Montfermeilu iz leta 2005. Ladj Ly tudi v Nesrečnikih nadaljuje svojo večplastno predstavitev medetničnega nasilja v deprivilegiranih urbanih soseskah. Kljub temu, da so Nesrečniki igrani film, njegov interes vseskozi leži v realističnem orisu vsakdana v tem težavnem blokovskem naselju. Zmes žanra in realizma je zaradi izvrstne igralske zasedbe vseskozi prepričljiva in vzbudi marsikatero vzporednico s HBO-jevo klasično nadaljevanko Skrivna naveza. Velika odlika filma je, da se Ly nikoli zares ne postavi na eno ali drugo stran v konfliktu, temveč poskuša gledalca soočiti z etičnimi in moralnimi dilemami, s katerimi se soočajo prebivalci naselja na eni ter policisti na drugi strani. Namen filma ni toliko ponuditi hollywoodsko navdahnjen žanrski užitek kot demonstrirati tezo, da je rešitev tamkajšnjih problemov izjemno težavna, če ne nemogoča – in Lyju to v popolnosti uspe.
Čeprav film Nesrečniki ni prvi, ki obravnava tematiko medetničnega nasilja ter bi ga lahko zlahka videli kot potomca filma Sovraštvo iz sredine 90ih let, pa je Lyjev pristop bistveno bolj zrel. Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe, podobno kot je leta 1989 v ZDA storil Spike Lee s filmom Naredi pravo stvar. Medtem ko večina francoskega filma še vedno temelji na bolj uglajenih dramah o premožnih slojih družbe, je Ladj Ly z Nesrečniki ustvaril že skorajda nekakšno šok terapijo. Skratka, z Lyjem smo dobili izjemno obetavnega filmskega avtorja, ki bo tudi v prihodnosti trkal na vest tako francoske družbe kot tamkajšnje kinematografije.
Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe.
Sredi 90-ih let se je nekje v Parizu skupina osnovnošolcev začela igrati z domačo filmsko kamero in takrat si je le malokdo upal napovedati, da bo prav iz teh navihancev zrasel eden najbolj vznemirljivih kolektivov v zgodovini francoskega filma. Skozi ustvarjalno skupino Kourtrajmé so se v zadnjih 25 letih uveljavila imena kot Romain Gavras, Mathieu Kassovitz, Vincent Cassel, Kim Chapiron, JR in mnogi drugi, ti ustvarjalci pa so iz nedolžnega poigravanja postopoma razvili povsem svojo avtorsko prizmo, skozi katero so portretirali vsakdanjik etničnega prebivalstva v prenaseljenih blokovskih naseljih. Po dolgih letih delovanja je za prebojni uspeh kolektiva prav lani poskrbel njegov tihi član, 39-letni Ladj Ly, s svojim igranim prvencem Nesrečniki. Z njim je osvojil veliko nagrado žirije na lanskem filmskem festivalu v Cannesu.
Pripoved filma Nesrečniki se začne s prizorom kolektivnega delirija neposredno po zmagi francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2018. Vsaj tistih nekaj ur se je zdelo, da so se vsi, ne glede na vero ali barvo kože, identificirali za Francoze. Vendar pa nas režiser hitro strezni in nas ponese nazaj v kruto resničnost naslednjega dne. Natančneje, svoj pogled uperi v ulice okrožja Montfermeil na vzhodu Pariza, kjer so se leta 2005 odvili nasilni etnični protesti. Tamkajšnje blokovsko naselje Les Bosquets je že dolga leta predmet Lyjevega zanimanja, saj ga je obdelal že v izvrstnem dokumentarcu 365 dni v Clichy Montfermeilu iz leta 2005. Ladj Ly tudi v Nesrečnikih nadaljuje svojo večplastno predstavitev medetničnega nasilja v deprivilegiranih urbanih soseskah. Kljub temu, da so Nesrečniki igrani film, njegov interes vseskozi leži v realističnem orisu vsakdana v tem težavnem blokovskem naselju. Zmes žanra in realizma je zaradi izvrstne igralske zasedbe vseskozi prepričljiva in vzbudi marsikatero vzporednico s HBO-jevo klasično nadaljevanko Skrivna naveza. Velika odlika filma je, da se Ly nikoli zares ne postavi na eno ali drugo stran v konfliktu, temveč poskuša gledalca soočiti z etičnimi in moralnimi dilemami, s katerimi se soočajo prebivalci naselja na eni ter policisti na drugi strani. Namen filma ni toliko ponuditi hollywoodsko navdahnjen žanrski užitek kot demonstrirati tezo, da je rešitev tamkajšnjih problemov izjemno težavna, če ne nemogoča – in Lyju to v popolnosti uspe.
Čeprav film Nesrečniki ni prvi, ki obravnava tematiko medetničnega nasilja ter bi ga lahko zlahka videli kot potomca filma Sovraštvo iz sredine 90ih let, pa je Lyjev pristop bistveno bolj zrel. Nesrečniki so delo, ki presega status preproste provokacije in dejansko odpira ploden teren za argumentirano razpravo o eni najpomembnejših tem sodobne francoske družbe, podobno kot je leta 1989 v ZDA storil Spike Lee s filmom Naredi pravo stvar. Medtem ko večina francoskega filma še vedno temelji na bolj uglajenih dramah o premožnih slojih družbe, je Ladj Ly z Nesrečniki ustvaril že skorajda nekakšno šok terapijo. Skratka, z Lyjem smo dobili izjemno obetavnega filmskega avtorja, ki bo tudi v prihodnosti trkal na vest tako francoske družbe kot tamkajšnje kinematografije.
Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021
V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.
Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci
SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec
Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.
Neveljaven email naslov