Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Prevedla Diana Pungeršič; Ljubljana : LUD Literatura, 2019
Dušan Mitana je intuitiven pisatelj in ljubitelj vsega skrivnostnega, ki je zapustil precej bogato literarno zapuščino. V knjigi sta objavljeni zbirki kratkih zgodb Pasji dnevi, ki je na Slovaškem izšla leta 1970, in Nočna poročila, ki je izšla šest let zatem. Med dvajsetimi zgodbami lahko povlečemo številne vzporednice. V ospredju je vedno moški protagonist, ki ga Mitana velikokrat uvede kot prvoosebnega junaka, novinarja, ki bolj ali manj uspešno kljubuje uredniškim rokom in stereotipom, ob čemer bralec takoj posumi na avtobiografske prvine. V zbirki Pasji dnevi je osrednji protagonist zgodb tako odraščajoči fant, ki s sestrično raziskuje bizarne dogodke na podeželju, kot tudi mlajši moški, ki se seksualno zbliža z neznanko na tramvaju ali pa starejšemu možakarju povsem naključno pomaga pri samomoru. Značilen protagonist zbirke Nočna poročila pa je poročen moški, ujet v nenavadne življenjske okoliščine, sanje ali celo v nekakšen nadrealističen svet. Junak zgodbe Nočna poročila se sredi noči znajde v nekakšnem preiskovalnem postopku zaradi izgubljenih ključev, ki jih je kot neodgovoren soprog izgubil že četrtič v enem letu, in šele smrt krvoželjne bolhe mu prinese odrešilen spanec. V zgodbi z naslovom Vražji trilček se zdi, da bo novinar, ki ga svojeglava starka ne spusti iz stanovanja, njen večni ujetnik, a ga reši improvizoričen notni zapis glasbe, ki jo starka sliši le v svoji glavi. Alkoholiziran junak zgodbe Zemlja je okrogla je v svojem deliriju prepričan, da je sredi noči občeval z ženino prijateljico in da mu nočne more zaradi občutkov krivde napovedujejo skorajšnjo smrt. Naslednji dan se z vsemi močmi upira poslovnemu obisku Prage, saj je prepričan, da bo na Praški cesti doživel prometno nesrečo, dokler mu žena ne da vedeti, da je pravzaprav občeval z njo. Zgodbe Dušana Mitane nam tako dajo vedeti, da je sodobni posameznik ujetnik svoje fantazije ali utesnjujočih družbenih norm, iz katerih išče najrazličnejše vrste pobega. Služba in družina mu pomenita še zadnje zavetje pred dokončno izgubo razsodnosti in peklom eksistencialne tesnobe.
Dušan Mitana je nekonvencionalen upornik, mojster samoironije in nenavadnih dramaturških zapletov. Kljub bizarnim okoliščinam, ki prežijo v zgodbah, se z njegovimi junaki lahko poistovetimo, čeprav nam nemalokrat puščajo grenak priokus. Takšna je npr. zgodba Pasji dnevi, v kateri se protagonist spoprijatelji z zapuščenim psom. Medsebojna igra s simpatičnim grizljanjem se kmalu sprevrže v krvav boj za prevlado in golo preživetju, ob katerem bralec ostane brez besed. Besedilo, ki na prvi pogled deluje povsem konvencionalno in v skladu z realizmom našega vsakdana, kmalu pridobi nadrealistične odtenke, ki razgaljajo temne plasti človeškega nezavednega. V avtobiografsko obarvani zgodbi Zadnji rok, objavljeni v zbirki Pasji dnevi, pisatelj zapiše pomenljivo misel:
“Mogoče zato ne morem spati, ker se bojim. Bojim se spanca; spominja me na smrt. Počutim se nemočnega, izgubljenega, prepuščenega na milost in nemilost prežečim nevarnostim. Prepričujem se, da se v budnem stanju lahko soočim z njimi. Morda pa je vse skupaj čisto drugače. Morda se sploh ne bojim. Moram priznati, da veliko stvari o sebi ne vem.”
V knjigi Dušana Mitane Pasji dnevi lahko poleg močno prevladujočega eksistencializma, ki išče vzporednice pri drami absurda, zasledimo tudi spogledovanje z različnimi žanri, npr. s trivialno kriminalko v zgodbi Božično potovanje, politično satiro v zgodbi Pelargonije in erotično literaturo v zgodbi z naslovom V tramvaju. Mitana bralca z duhovitimi dialogi in s preprostim načinom pripovedovanja v trenutku posrka v svoj svet in mu ponudi številne možnosti za interpretacijo zgodbe. Vsekakor lahko rečemo, da zbirka kratkih zgodb Pasji dnevi odslikava družbene razmere v vzhodni Evropi v sedemdesetih letih 20. stoletja in ponuja svojevrstno predstavitev sodobnega antijunaka, ki se upira vsakršnim vnaprejšnjim predvidevanjem, moraliziranju in determiniranosti ter gradi svojo moč na svojem eksistencialnem manku in zavedanju lastne šibkosti. Tudi to je razlog, da se bralec mimogrede poistoveti s protagonistom, ki nenehno prehaja meje med realnim in imaginarnim, normalnim in patološkim ter išče osvoboditev zunaj družbeno določljivih okvirov.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Prevedla Diana Pungeršič; Ljubljana : LUD Literatura, 2019
Dušan Mitana je intuitiven pisatelj in ljubitelj vsega skrivnostnega, ki je zapustil precej bogato literarno zapuščino. V knjigi sta objavljeni zbirki kratkih zgodb Pasji dnevi, ki je na Slovaškem izšla leta 1970, in Nočna poročila, ki je izšla šest let zatem. Med dvajsetimi zgodbami lahko povlečemo številne vzporednice. V ospredju je vedno moški protagonist, ki ga Mitana velikokrat uvede kot prvoosebnega junaka, novinarja, ki bolj ali manj uspešno kljubuje uredniškim rokom in stereotipom, ob čemer bralec takoj posumi na avtobiografske prvine. V zbirki Pasji dnevi je osrednji protagonist zgodb tako odraščajoči fant, ki s sestrično raziskuje bizarne dogodke na podeželju, kot tudi mlajši moški, ki se seksualno zbliža z neznanko na tramvaju ali pa starejšemu možakarju povsem naključno pomaga pri samomoru. Značilen protagonist zbirke Nočna poročila pa je poročen moški, ujet v nenavadne življenjske okoliščine, sanje ali celo v nekakšen nadrealističen svet. Junak zgodbe Nočna poročila se sredi noči znajde v nekakšnem preiskovalnem postopku zaradi izgubljenih ključev, ki jih je kot neodgovoren soprog izgubil že četrtič v enem letu, in šele smrt krvoželjne bolhe mu prinese odrešilen spanec. V zgodbi z naslovom Vražji trilček se zdi, da bo novinar, ki ga svojeglava starka ne spusti iz stanovanja, njen večni ujetnik, a ga reši improvizoričen notni zapis glasbe, ki jo starka sliši le v svoji glavi. Alkoholiziran junak zgodbe Zemlja je okrogla je v svojem deliriju prepričan, da je sredi noči občeval z ženino prijateljico in da mu nočne more zaradi občutkov krivde napovedujejo skorajšnjo smrt. Naslednji dan se z vsemi močmi upira poslovnemu obisku Prage, saj je prepričan, da bo na Praški cesti doživel prometno nesrečo, dokler mu žena ne da vedeti, da je pravzaprav občeval z njo. Zgodbe Dušana Mitane nam tako dajo vedeti, da je sodobni posameznik ujetnik svoje fantazije ali utesnjujočih družbenih norm, iz katerih išče najrazličnejše vrste pobega. Služba in družina mu pomenita še zadnje zavetje pred dokončno izgubo razsodnosti in peklom eksistencialne tesnobe.
Dušan Mitana je nekonvencionalen upornik, mojster samoironije in nenavadnih dramaturških zapletov. Kljub bizarnim okoliščinam, ki prežijo v zgodbah, se z njegovimi junaki lahko poistovetimo, čeprav nam nemalokrat puščajo grenak priokus. Takšna je npr. zgodba Pasji dnevi, v kateri se protagonist spoprijatelji z zapuščenim psom. Medsebojna igra s simpatičnim grizljanjem se kmalu sprevrže v krvav boj za prevlado in golo preživetju, ob katerem bralec ostane brez besed. Besedilo, ki na prvi pogled deluje povsem konvencionalno in v skladu z realizmom našega vsakdana, kmalu pridobi nadrealistične odtenke, ki razgaljajo temne plasti človeškega nezavednega. V avtobiografsko obarvani zgodbi Zadnji rok, objavljeni v zbirki Pasji dnevi, pisatelj zapiše pomenljivo misel:
“Mogoče zato ne morem spati, ker se bojim. Bojim se spanca; spominja me na smrt. Počutim se nemočnega, izgubljenega, prepuščenega na milost in nemilost prežečim nevarnostim. Prepričujem se, da se v budnem stanju lahko soočim z njimi. Morda pa je vse skupaj čisto drugače. Morda se sploh ne bojim. Moram priznati, da veliko stvari o sebi ne vem.”
V knjigi Dušana Mitane Pasji dnevi lahko poleg močno prevladujočega eksistencializma, ki išče vzporednice pri drami absurda, zasledimo tudi spogledovanje z različnimi žanri, npr. s trivialno kriminalko v zgodbi Božično potovanje, politično satiro v zgodbi Pelargonije in erotično literaturo v zgodbi z naslovom V tramvaju. Mitana bralca z duhovitimi dialogi in s preprostim načinom pripovedovanja v trenutku posrka v svoj svet in mu ponudi številne možnosti za interpretacijo zgodbe. Vsekakor lahko rečemo, da zbirka kratkih zgodb Pasji dnevi odslikava družbene razmere v vzhodni Evropi v sedemdesetih letih 20. stoletja in ponuja svojevrstno predstavitev sodobnega antijunaka, ki se upira vsakršnim vnaprejšnjim predvidevanjem, moraliziranju in determiniranosti ter gradi svojo moč na svojem eksistencialnem manku in zavedanju lastne šibkosti. Tudi to je razlog, da se bralec mimogrede poistoveti s protagonistom, ki nenehno prehaja meje med realnim in imaginarnim, normalnim in patološkim ter išče osvoboditev zunaj družbeno določljivih okvirov.
Avtorica ocene: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Lidija Hartman
Avtorica ocene: Veronika Šoster Bereta Lidija Hartman in Jure Franko
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči premierno uprizorjena igra Lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič, ki se je z lanskega repertoarja preselila v to sezono. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, režija je bila v rokah Maše Pelko. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Krstna uprizoritev Premiera18. novembra 2021 Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Eva Kraševec Scenografa: Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Avtor glasbe: Luka Ipavec Svetovalec za gib: Klemen Janežič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Asistentka dramaturgije: Lučka Neža Peterlin Oblikovalec maske: Matej Pajntar IGRAJO: Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Gaja Filač k. g.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan
Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021
V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Neveljaven email naslov