Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Feri Lainšček: Kurji pastir

08.02.2021

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bereta Mateja Perpar in Aleksander Golja.

Ljubljana : Beletrina, 2020

Feri Lainšček se v romanu Kurji pastir z neverjetno natančnostjo, ki obsega tudi najintimnejše podrobnosti, kot so odločanje staršev, kako mu bo ime ali mamine težave z dojenjem, popisuje svoje rojstvo in prva dva meseca življenja. Tako daljnosežen skok v preteklost dopuščata dva dejavnika. Prvi je ta, da Kurji pastir ni avtobiografija, temveč roman o pisateljevem otroštvu, resničnost in fikcija se v njem prepletata. Drugi dejavnik pa je pisateljev značilni ustvarjalni postopek, izposojen od psihoanalitika Carla Gustava Junga, in sicer aktivna imaginacija, ki mu z vstopom v posebno stanje omogoča dostop do oddaljenih, potlačenih spominov. Dodaten učinek, da se knjigo bere kot kateri koli drugi Lainščkov roman, pa čeprav je ta nemara njegov najbolj osebni in posebni doslej, omogoča vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki bdi nad dogajanjem in je že sam po sebi izraz distance, vendar je njegova pripoved poetična, tenkočutna, polna topline in bližine. Jezik zlasti v dialogih vsebuje tudi narečne izraze, ki poudarjajo umeščenost zgodbe v družbeno-geografski kontekst in so podrobneje pojasnjeni v dodatku.

Prekmurska vas Dolenci, konec leta 1959. Par, ki naj bi bil že prestar za vnovično starševstvo, na svoje presenečenje zopet pričakuje otroka. Njuna osemnajstletna prvorojenka to slabo prenese in se preseli v Ljubljano, pravo nasprotje revnemu odročnemu podeželju, kamor je sicer segel komunizem, a so prebivalci prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in medsebojni pomoči. Bodoča starša se kljub revščini požrtvovalno in ljubeče lotita priprav na prihod novega družinskega člana, da bi mu zagotovila karseda lepo otroštvo. Po rojstvu njegovo življenje visi na nitki, a tik po prihodu k zdravniku, kamor ga v karavani po globokem snegu pospremi praktično vsa vas, čudežno ozdravi.

Čudežna ozdravitev je v Kurjem pastirju le eden od elementov Lainščkovega tako imenovanega magičnega realizma. Ta izvira prav iz tesnega stika med krščanstvom in tistim, kar imenuje prvotnost, ter v pripovedi ustvarja in vzdržuje napetost. Kot takšen element v knjigi še posebej izstopa skrivnostna bela ženska, ki se pojavi večkrat in naj bi se še tudi v nadaljevanjih.

Trejzka je obmolknila, saj tega, kar ji je zdaj razkril, od njega ni pričakovala. Bilo je to še eno dobro znamenje, je bila prepričana. »Videl si jo,« je dejala, potem ko sta že kar nekaj časa gazila. »Tudi ti si jo videl,« je ponovila z olajšanjem, saj je to pomenilo tudi, da ji je zdaj verjel.

»Videl,« je pritrdil in ji dal z glasom vedeti, da več ne želi povedati.

Ni drezala. To ji je zadoščalo.

Pisateljevo skromno, a radostno otroštvo se z romanesknimi in žanrskimi prvinami pretopi v motiv nekega otroštva, pri čemer je pogled v družinske odnose in dinamiko sicer pomemben, ne pa najpomembnejši. Ob tem namreč slika tudi in predvsem skupnost, življenje, vsakdanje bitke in medsebojne odnose preprostih, malih ljudi z ruralnega obrobja. Literarni eksperiment, v katerem pisatelj raziskuje meje svojega spomina in išče odgovor na vprašanje, kaj in kako je oblikovalo njegov poznejši pogled na svet, je dragocena bralska izkušnja, ki nas drži v pričakovanju, v nas vzbuja radovednost, kaj je res in kaj je fikcija, ter nas spodbuja, da si podobna vprašanja zastavimo o sebi.


Ocene

2024 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Feri Lainšček: Kurji pastir

08.02.2021

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bereta Mateja Perpar in Aleksander Golja.

Ljubljana : Beletrina, 2020

Feri Lainšček se v romanu Kurji pastir z neverjetno natančnostjo, ki obsega tudi najintimnejše podrobnosti, kot so odločanje staršev, kako mu bo ime ali mamine težave z dojenjem, popisuje svoje rojstvo in prva dva meseca življenja. Tako daljnosežen skok v preteklost dopuščata dva dejavnika. Prvi je ta, da Kurji pastir ni avtobiografija, temveč roman o pisateljevem otroštvu, resničnost in fikcija se v njem prepletata. Drugi dejavnik pa je pisateljev značilni ustvarjalni postopek, izposojen od psihoanalitika Carla Gustava Junga, in sicer aktivna imaginacija, ki mu z vstopom v posebno stanje omogoča dostop do oddaljenih, potlačenih spominov. Dodaten učinek, da se knjigo bere kot kateri koli drugi Lainščkov roman, pa čeprav je ta nemara njegov najbolj osebni in posebni doslej, omogoča vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki bdi nad dogajanjem in je že sam po sebi izraz distance, vendar je njegova pripoved poetična, tenkočutna, polna topline in bližine. Jezik zlasti v dialogih vsebuje tudi narečne izraze, ki poudarjajo umeščenost zgodbe v družbeno-geografski kontekst in so podrobneje pojasnjeni v dodatku.

Prekmurska vas Dolenci, konec leta 1959. Par, ki naj bi bil že prestar za vnovično starševstvo, na svoje presenečenje zopet pričakuje otroka. Njuna osemnajstletna prvorojenka to slabo prenese in se preseli v Ljubljano, pravo nasprotje revnemu odročnemu podeželju, kamor je sicer segel komunizem, a so prebivalci prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in medsebojni pomoči. Bodoča starša se kljub revščini požrtvovalno in ljubeče lotita priprav na prihod novega družinskega člana, da bi mu zagotovila karseda lepo otroštvo. Po rojstvu njegovo življenje visi na nitki, a tik po prihodu k zdravniku, kamor ga v karavani po globokem snegu pospremi praktično vsa vas, čudežno ozdravi.

Čudežna ozdravitev je v Kurjem pastirju le eden od elementov Lainščkovega tako imenovanega magičnega realizma. Ta izvira prav iz tesnega stika med krščanstvom in tistim, kar imenuje prvotnost, ter v pripovedi ustvarja in vzdržuje napetost. Kot takšen element v knjigi še posebej izstopa skrivnostna bela ženska, ki se pojavi večkrat in naj bi se še tudi v nadaljevanjih.

Trejzka je obmolknila, saj tega, kar ji je zdaj razkril, od njega ni pričakovala. Bilo je to še eno dobro znamenje, je bila prepričana. »Videl si jo,« je dejala, potem ko sta že kar nekaj časa gazila. »Tudi ti si jo videl,« je ponovila z olajšanjem, saj je to pomenilo tudi, da ji je zdaj verjel.

»Videl,« je pritrdil in ji dal z glasom vedeti, da več ne želi povedati.

Ni drezala. To ji je zadoščalo.

Pisateljevo skromno, a radostno otroštvo se z romanesknimi in žanrskimi prvinami pretopi v motiv nekega otroštva, pri čemer je pogled v družinske odnose in dinamiko sicer pomemben, ne pa najpomembnejši. Ob tem namreč slika tudi in predvsem skupnost, življenje, vsakdanje bitke in medsebojne odnose preprostih, malih ljudi z ruralnega obrobja. Literarni eksperiment, v katerem pisatelj raziskuje meje svojega spomina in išče odgovor na vprašanje, kaj in kako je oblikovalo njegov poznejši pogled na svet, je dragocena bralska izkušnja, ki nas drži v pričakovanju, v nas vzbuja radovednost, kaj je res in kaj je fikcija, ter nas spodbuja, da si podobna vprašanja zastavimo o sebi.


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Nataša Skušek: Pasja sreča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Vse povsod naenkrat

Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri


04.06.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Slišati morje

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.


30.05.2022

Goran Vojnović: Zbiralec strahov

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Victor Hugo: Triindevetdeset

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja


30.05.2022

Ana Svetel: Marmor

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Leon Marc: Katedrale, male in velike

Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja


31.05.2022

Margaret Atwood: Penelopiada

SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj


30.05.2022

Margaret Atwood : Penelopiada

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.


28.05.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Arthur Schnitzler: Samotna pot

Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani


27.05.2022

Top Gun: Maverick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Antigona – Kako si upamo!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Kabaret Kaspar

Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.


23.05.2022

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bralka: Maja Moll


23.05.2022

Irena Štaudohar: Fižolozofija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Burhan Sönmez: Istanbul, Istanbul .

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


20.05.2022

Gaja Pöschl: Futura

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


Stran 39 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov