Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič
Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič »Pomenek s tišino omogočajo nevidnosti,« preberemo v knjigi Nevidnosti, Milana Dekleve. »Pogovor z nevidnostmi poteka s pomočjo tolmačev. /…/ Lahko se pretrga /pogovor/, obvisi na strelovodu molka, / a takrat priprhutajo nevidni tolmači brez jezikov, / ki znajo povedati veliko, / čeprav jih sprva ne razumemo,« preberemo na 27. strani. Knjiga bralca povabi že z naslovom, s tem, da nevidnostim, ki jih pesnik postavi v naslov, pritrdi in jim priznava obstoj. Kar ni vidno, je običajno najmočnejše gonilo vitalnosti, živega, življenja. V vsaki od 51 pesmi se pesnik Dekleva prek lirskega subjekta dotakne nevidnosti in jim da enega od mnogih, enainpetdesetih obrazov in podob. Kljub temu pa bralcu pušča občutek svobode, neujetosti, neutesnjenosti, nekalupljenosti, da bi morali to nevidnost, te nevidnosti imenovati, jim dati ime, telo, definicijo ...
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Neveljaven email naslov