Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Neveljaven email naslov