Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović
»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Neveljaven email naslov