Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

05.04.2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Novo mesto : Goga, 2021

Janeza Trdino sta služba in usoda vodila iz rodnega Mengša na Dunaj, kjer je študiral, prek Varaždina in Reke, kjer je učiteljeval in bil po le trinajstih letih službovanja upokojen, do Bršljina in Novega mesta, kje je živel do smrti. Skoraj štirideset let je prebil med tamkajšnjimi ljudmi vseh stanov in pogledov v raziskovanju njihovih verovanj, šeg in navad. Spoznanja in izkušnje z njimi ter vse, kar so mu povedali redki učeni in večinoma neuki domačini, je zlasti v sedemdesetih letih 19. stoletja vestno zapisal v 27 rokopisnih zvezkov. Teh skoraj 3300 zapisov je zaslužni profesor etnologije dr. Janez Bogataj označil za dragoceno gradivo o vsakdanjikih in praznikih prebivalcev Dolenjske in deloma sosednje Bele krajine. Prvič mu je prišlo v roke pred skoraj šestdesetimi leti na začetku raziskovalne in publicistične poti v Novem mestu, pozneje pa še večkrat.

Nazadnje v monografij Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo, v marsičem sorodni  knjigi Z Valvasorjem za mizo izpred dveh let. Z razkrivanjem tega dela Trdinove zapuščine je Bogataj opozoril, da pisatelj ni bil le samosvoj literarni ustvarjalec, temveč z današnjega vidika tudi eden predhodnikov etnološke vede. Zbral in zapisal je številne ugotovitve o gospodarstvu in prehrani ter o družbenih razmerjih in duhovnem življenju na jugovzhodu današnje Slovenije, ki so jih dopolnile šele raziskave, opravljene sto let pozneje.

Bogataj navaja Trdinove besede, da je za tolikšno vnemo tajna, starodavna želja, da prebiva med svojim narodom, med slovenskimi kmeti. Kajti za kmeta se je vedno čutil tudi sam, nikdar se ni »prišteval k gosposki kasti kameleonove narave«. S svojimi zapiski se je namenil »dobiti podobo pravega značaja slovenskega naroda na Dolenjskem in v to služijo prekrasno ne le resnične prigode in reči, ampak tudi basni, kriva mnenja in laži, katere si pripoveduje ljudstvo o raznih prilikah svojega življenja.«

Zaradi neprizanesljivega in neolepšanega opisovanja popivanja, kvantanja in nemorale pa tudi napadov na Cerkev in nemško usmerjeno meščanstvo je del Trdinovih spisov ostal v rokopisu. Nekaj tudi v predalih založnikov in urednikov Schwentnerja, Levca in Tavčarja, ki si jih spričo ostrih kritik nasprotnikov niso upali objaviti. Urednik Ljubljanskega zvona je na primer po začetnem navdušenju nad Bajkami pisal Janku Kersniku: »Trdina je res hudič! Paziti bo treba nanj ter mu pristriči peruti!« Zgodovinar Josip Stare pa je Levcu priporočal: »Trdina nikdar ni vedel, kaj se spodobi, a kaj ne; njega mora urednik bolj nego vsacega drugega kontrolirati, pa brisati, kar ne gre.«

Vsebina 27 »zapisnih knjižic« je bila natisnjena šele leta 1987 kot trilogija Podobe prednikov, etnolog Bogataj pa je to gradivo, ob upoštevanju sorodnih vsebin v drugih Trdinovih spisih, s komentarji in povezavami v tematske kroge preoblikoval v novo celoto. Kot najtemeljitejšega raziskovalca kulinarične in gastronomske dediščine Slovencev ga je seveda najbolj zanimalo vse, kar je Trdina na tem področju odkril in brez zadržkov zapisal, a večinoma ni bilo objavljeno. »Trdinovi opisi in spoznanja o prehrani,« poudarja, »omogočajo podajanje splošne prehranske podobe, prav tako tudi številnih podrobnosti, značilnih za vsakdanjo in praznično prehrano različnih družbenih skupin.«

Posamezne jedi, kot so mleko in mlečni izdelki, najbolj množična vsakdanja jed močnik, pa različne mesnine, štruklji in žganci, potice in druge sladke jedi so predstavljene v različicah. Med živili so bili v ospredju bob in fižol, repa, zelje in redkev, čebula, krompir, moka, meso in perutnina ter ribe in raki. Ob sadju je bilo vino seveda tako cenjeno in samoumevno, da se je znašlo tudi v otroški prehrani.

Pisec iz teh in drugih živil pripravljene jedi in pijače tudi primerja od kraja do kraja, včasih še z Belo krajino in Gorenjsko. Bogataj iz njegovih navedb sklepa tudi o čistoči in urejenosti kuhinj in kuharic ter ugotavlja, da so bile za praznike glede hrane in higiene bolj skrbne. Izpostavlja tudi značilno prehrano v vinogradu, hramu in zidanici ter seveda vino, ki je v Trdinovih očeh Dolenjce najbolj razlikovalo od Gorenjcev

Bogataj je dodal poglavje Vinski prizori v dolenjskem življenju – ki jim je Trdina, pogosto kritičen do pretiravanja, namenil kar 80 strani zapiskov – ter v nadaljevanju še poglavje Pijančevanje, gostilne, krčme. Strnil je tudi teme o jedilnih obrokih in navadah pri jedi pa o prehrani v šegah življenjskega cikla in koledarskih šegah ter v šegah ob delu. Nato še o prehrani Hrvatarjev v slavonskih gozdovih ter na romanjih, žegnih, sejmih itn.

Janez Bogataj pregled Trdinovega dela sklepa s poglavjema o prehrani v pesmih ter v pregovorih in zbadljivkah. Med slednjimi so mnoge v variantah znane tudi drugod, posebne pozornosti pa so vredne tiste, ki nakazujejo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Na primer: »Bog je dal Gorenjcu cekin, Dolencu pa vin in tako je obema ustregel«; »Dolenjec je srečen, kadar pridela veliko vina, Gorenjec, kadar veliko namlati« ipd.

V zadnjem poglavju Bogataj analizira, kako so Dolenjci sprejemali in zavračali druge, ter ugotavlja, da so Trdinovi terenski zapisi »odličen vir za njegove oznake dolenjskih značajev, ki jih je med drugim uresničil tudi v literarnih delih, predvsem Bajkah in povestih«. Čisto na koncu pa izbor receptov iz Trdinovega časa s pomočjo kuharskega mojstra Damjana Finka preseli v naš čas – da bi »tudi dolenjska prehranska dediščina postala izhodišče za sodobno ustvarjalno iskanje in nadgrajevanje«.


Ocene

1978 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

05.04.2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Novo mesto : Goga, 2021

Janeza Trdino sta služba in usoda vodila iz rodnega Mengša na Dunaj, kjer je študiral, prek Varaždina in Reke, kjer je učiteljeval in bil po le trinajstih letih službovanja upokojen, do Bršljina in Novega mesta, kje je živel do smrti. Skoraj štirideset let je prebil med tamkajšnjimi ljudmi vseh stanov in pogledov v raziskovanju njihovih verovanj, šeg in navad. Spoznanja in izkušnje z njimi ter vse, kar so mu povedali redki učeni in večinoma neuki domačini, je zlasti v sedemdesetih letih 19. stoletja vestno zapisal v 27 rokopisnih zvezkov. Teh skoraj 3300 zapisov je zaslužni profesor etnologije dr. Janez Bogataj označil za dragoceno gradivo o vsakdanjikih in praznikih prebivalcev Dolenjske in deloma sosednje Bele krajine. Prvič mu je prišlo v roke pred skoraj šestdesetimi leti na začetku raziskovalne in publicistične poti v Novem mestu, pozneje pa še večkrat.

Nazadnje v monografij Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo, v marsičem sorodni  knjigi Z Valvasorjem za mizo izpred dveh let. Z razkrivanjem tega dela Trdinove zapuščine je Bogataj opozoril, da pisatelj ni bil le samosvoj literarni ustvarjalec, temveč z današnjega vidika tudi eden predhodnikov etnološke vede. Zbral in zapisal je številne ugotovitve o gospodarstvu in prehrani ter o družbenih razmerjih in duhovnem življenju na jugovzhodu današnje Slovenije, ki so jih dopolnile šele raziskave, opravljene sto let pozneje.

Bogataj navaja Trdinove besede, da je za tolikšno vnemo tajna, starodavna želja, da prebiva med svojim narodom, med slovenskimi kmeti. Kajti za kmeta se je vedno čutil tudi sam, nikdar se ni »prišteval k gosposki kasti kameleonove narave«. S svojimi zapiski se je namenil »dobiti podobo pravega značaja slovenskega naroda na Dolenjskem in v to služijo prekrasno ne le resnične prigode in reči, ampak tudi basni, kriva mnenja in laži, katere si pripoveduje ljudstvo o raznih prilikah svojega življenja.«

Zaradi neprizanesljivega in neolepšanega opisovanja popivanja, kvantanja in nemorale pa tudi napadov na Cerkev in nemško usmerjeno meščanstvo je del Trdinovih spisov ostal v rokopisu. Nekaj tudi v predalih založnikov in urednikov Schwentnerja, Levca in Tavčarja, ki si jih spričo ostrih kritik nasprotnikov niso upali objaviti. Urednik Ljubljanskega zvona je na primer po začetnem navdušenju nad Bajkami pisal Janku Kersniku: »Trdina je res hudič! Paziti bo treba nanj ter mu pristriči peruti!« Zgodovinar Josip Stare pa je Levcu priporočal: »Trdina nikdar ni vedel, kaj se spodobi, a kaj ne; njega mora urednik bolj nego vsacega drugega kontrolirati, pa brisati, kar ne gre.«

Vsebina 27 »zapisnih knjižic« je bila natisnjena šele leta 1987 kot trilogija Podobe prednikov, etnolog Bogataj pa je to gradivo, ob upoštevanju sorodnih vsebin v drugih Trdinovih spisih, s komentarji in povezavami v tematske kroge preoblikoval v novo celoto. Kot najtemeljitejšega raziskovalca kulinarične in gastronomske dediščine Slovencev ga je seveda najbolj zanimalo vse, kar je Trdina na tem področju odkril in brez zadržkov zapisal, a večinoma ni bilo objavljeno. »Trdinovi opisi in spoznanja o prehrani,« poudarja, »omogočajo podajanje splošne prehranske podobe, prav tako tudi številnih podrobnosti, značilnih za vsakdanjo in praznično prehrano različnih družbenih skupin.«

Posamezne jedi, kot so mleko in mlečni izdelki, najbolj množična vsakdanja jed močnik, pa različne mesnine, štruklji in žganci, potice in druge sladke jedi so predstavljene v različicah. Med živili so bili v ospredju bob in fižol, repa, zelje in redkev, čebula, krompir, moka, meso in perutnina ter ribe in raki. Ob sadju je bilo vino seveda tako cenjeno in samoumevno, da se je znašlo tudi v otroški prehrani.

Pisec iz teh in drugih živil pripravljene jedi in pijače tudi primerja od kraja do kraja, včasih še z Belo krajino in Gorenjsko. Bogataj iz njegovih navedb sklepa tudi o čistoči in urejenosti kuhinj in kuharic ter ugotavlja, da so bile za praznike glede hrane in higiene bolj skrbne. Izpostavlja tudi značilno prehrano v vinogradu, hramu in zidanici ter seveda vino, ki je v Trdinovih očeh Dolenjce najbolj razlikovalo od Gorenjcev

Bogataj je dodal poglavje Vinski prizori v dolenjskem življenju – ki jim je Trdina, pogosto kritičen do pretiravanja, namenil kar 80 strani zapiskov – ter v nadaljevanju še poglavje Pijančevanje, gostilne, krčme. Strnil je tudi teme o jedilnih obrokih in navadah pri jedi pa o prehrani v šegah življenjskega cikla in koledarskih šegah ter v šegah ob delu. Nato še o prehrani Hrvatarjev v slavonskih gozdovih ter na romanjih, žegnih, sejmih itn.

Janez Bogataj pregled Trdinovega dela sklepa s poglavjema o prehrani v pesmih ter v pregovorih in zbadljivkah. Med slednjimi so mnoge v variantah znane tudi drugod, posebne pozornosti pa so vredne tiste, ki nakazujejo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Na primer: »Bog je dal Gorenjcu cekin, Dolencu pa vin in tako je obema ustregel«; »Dolenjec je srečen, kadar pridela veliko vina, Gorenjec, kadar veliko namlati« ipd.

V zadnjem poglavju Bogataj analizira, kako so Dolenjci sprejemali in zavračali druge, ter ugotavlja, da so Trdinovi terenski zapisi »odličen vir za njegove oznake dolenjskih značajev, ki jih je med drugim uresničil tudi v literarnih delih, predvsem Bajkah in povestih«. Čisto na koncu pa izbor receptov iz Trdinovega časa s pomočjo kuharskega mojstra Damjana Finka preseli v naš čas – da bi »tudi dolenjska prehranska dediščina postala izhodišče za sodobno ustvarjalno iskanje in nadgrajevanje«.


30.05.2022

Leon Marc: Katedrale, male in velike

Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja


30.05.2022

Victor Hugo: Triindevetdeset

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja


31.05.2022

Margaret Atwood: Penelopiada

SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj


30.05.2022

Margaret Atwood : Penelopiada

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.


28.05.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Arthur Schnitzler: Samotna pot

Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani


27.05.2022

Top Gun: Maverick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Antigona – Kako si upamo!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Kabaret Kaspar

Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.


23.05.2022

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bralka: Maja Moll


23.05.2022

Irena Štaudohar: Fižolozofija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Burhan Sönmez: Istanbul, Istanbul .

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


20.05.2022

Gaja Pöschl: Futura

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


Stran 37 od 99
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov