Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tone Dodlek: Plavi 9

28.06.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman

Maribor : Mariborska literarna družba, 2020

Pesnik, pisatelj in esejist Tone Dodlek (1943–2021) je v svoji zadnji pesniški zbirki Plavi 9 večkrat pokazal na reči, ki počasi izginjajo iz našega spomina in vsakdanjika. Predvsem skupnega, ki je osrediščeno na zgodovino in mesto Maribor. A pesniško delo ponuja še mnogo več. Čeprav pesmi površno spominjajo na otroško igrivost in lahkotnost, so to v osnovi zelo posmehljive pesmi. Opaziti je politično noto, kritičnost do duha časa in predvsem avtorjevo osebno stališče do sveta in sistema. Predvsem današnjega, saj pesmi pogosto vzbujajo nostalgijo po lepših in bolj mirnih časih, torej takih, ki so še dovolili možnost za razmislek in vpogled, tako vase kot tudi širše.

In zakaj tak naslov zbirke? Plavi 9 je bila prva trgovina v Mariboru, ki je bila odprta noč in dan. Na to nas opomni tudi naslovnica na knjigi, na kateri je fotografija vhoda v trgovino z velikim napisom omenjenega trgovskega podjetja. Pred njo stoji nekaj strank. Že tu je mogoče najti opomin na izginjajoče čase, ko je bilo središče Maribora veliko bolj pretočno in je bil mestni vrvež precejšen. A to je samo uvod. Pesniška zbirka Plavi 9 nam ponuja predvsem razmisleke o težavah posameznika ali skupnosti, na primer v povezavi s periferijo, kot v pesmi Vizitka: »Ljubljana, / mi v Murski Soboti imamo problem, / Ljubljana, / mi na Ptuju imamo problem, / Ljubljana, / mi v Mariboru imamo problem,« in tako naprej. Pesem se konča z motivom trgovine z rabljenimi stvarmi. Ta trgovina iz druge roke naj bi bila Slovenija, izpelje Dodlek. Avtor s svojim cinizmom tako ne prizanaša nikomur. Prav po naštevanju pogosto konča pesem s pristavkom, ki je skorajda celotna poanta pesmi. Zafrkljivo se obregne tudi ob motiv Lepe Vide – tudi hrepenenje ni več, kar je bilo.

Plavi 9 je konceptualna zbirka. Sestavljena je iz avtorjevega likovnega in pesniškega dela. Oboje spominja na Dodlekovo predzadnjo zbirko Kraljestvo kiča, vendar je v zadnji veliko več grenkobe in slutnje minljivosti. V prejšnji zbirki je namreč še vedno navzoč vitalizem, v pesmih iz zadnje zbirke pa je kar nekaj zavedanja o odtekanju časa. Prav to ima v likovnem delu posebno mesto. Veliko lepljenk je namreč iz vsakdanjega življenja. Dodlek jih je vstavil in dopolnil na svoj način. Ta ready made je predvsem igriv, a vsebuje tudi resen podton. Lepljenka s povratnico, na kateri piše Počitnice s spomini, ima naslov Zamujena priložnost. Inovativna je na primer ilustracija Vozni red. Na njej so narisane tri vedno večje stopnice s stopnjevanjem: lep, lepši –  pozabljen. Besedno in likovno prepletanje kaže predvsem na avtorjevo vse večjo samoto.

A ta samota se v pesmih skorajda ne prepozna. Nonsens, iskanje novih pomenov in medbesedilnost, ki jo Dodlek vpleta v svoje pesmi, tako še vedno kažejo na njegov lastni uvid. Tone Dodlek je bil pesnik samohodec, ki je v pesmih s svojim raznolikim znanjem in zanimanjem prikazal predvsem globoke miselne in reflektivne tokove.

Pesniška zbirka Plavi 9 je predvsem spomin na bolj veselo obdobje. Je tudi krik sardonične poezije, s katero Tone Dodlek ne prizanaša nikomur. Njegovemu pesniškemu in likovnemu delu je skupno tiho upanje, naj sveta še ne preplavi instantna mrzlica in da si človek še vedno mora vzeti čas za odmor. Ta je predvsem prostor in čas za premislek, tako o skupnosti kot o samem sebi.


Ocene

2026 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Tone Dodlek: Plavi 9

28.06.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman

Maribor : Mariborska literarna družba, 2020

Pesnik, pisatelj in esejist Tone Dodlek (1943–2021) je v svoji zadnji pesniški zbirki Plavi 9 večkrat pokazal na reči, ki počasi izginjajo iz našega spomina in vsakdanjika. Predvsem skupnega, ki je osrediščeno na zgodovino in mesto Maribor. A pesniško delo ponuja še mnogo več. Čeprav pesmi površno spominjajo na otroško igrivost in lahkotnost, so to v osnovi zelo posmehljive pesmi. Opaziti je politično noto, kritičnost do duha časa in predvsem avtorjevo osebno stališče do sveta in sistema. Predvsem današnjega, saj pesmi pogosto vzbujajo nostalgijo po lepših in bolj mirnih časih, torej takih, ki so še dovolili možnost za razmislek in vpogled, tako vase kot tudi širše.

In zakaj tak naslov zbirke? Plavi 9 je bila prva trgovina v Mariboru, ki je bila odprta noč in dan. Na to nas opomni tudi naslovnica na knjigi, na kateri je fotografija vhoda v trgovino z velikim napisom omenjenega trgovskega podjetja. Pred njo stoji nekaj strank. Že tu je mogoče najti opomin na izginjajoče čase, ko je bilo središče Maribora veliko bolj pretočno in je bil mestni vrvež precejšen. A to je samo uvod. Pesniška zbirka Plavi 9 nam ponuja predvsem razmisleke o težavah posameznika ali skupnosti, na primer v povezavi s periferijo, kot v pesmi Vizitka: »Ljubljana, / mi v Murski Soboti imamo problem, / Ljubljana, / mi na Ptuju imamo problem, / Ljubljana, / mi v Mariboru imamo problem,« in tako naprej. Pesem se konča z motivom trgovine z rabljenimi stvarmi. Ta trgovina iz druge roke naj bi bila Slovenija, izpelje Dodlek. Avtor s svojim cinizmom tako ne prizanaša nikomur. Prav po naštevanju pogosto konča pesem s pristavkom, ki je skorajda celotna poanta pesmi. Zafrkljivo se obregne tudi ob motiv Lepe Vide – tudi hrepenenje ni več, kar je bilo.

Plavi 9 je konceptualna zbirka. Sestavljena je iz avtorjevega likovnega in pesniškega dela. Oboje spominja na Dodlekovo predzadnjo zbirko Kraljestvo kiča, vendar je v zadnji veliko več grenkobe in slutnje minljivosti. V prejšnji zbirki je namreč še vedno navzoč vitalizem, v pesmih iz zadnje zbirke pa je kar nekaj zavedanja o odtekanju časa. Prav to ima v likovnem delu posebno mesto. Veliko lepljenk je namreč iz vsakdanjega življenja. Dodlek jih je vstavil in dopolnil na svoj način. Ta ready made je predvsem igriv, a vsebuje tudi resen podton. Lepljenka s povratnico, na kateri piše Počitnice s spomini, ima naslov Zamujena priložnost. Inovativna je na primer ilustracija Vozni red. Na njej so narisane tri vedno večje stopnice s stopnjevanjem: lep, lepši –  pozabljen. Besedno in likovno prepletanje kaže predvsem na avtorjevo vse večjo samoto.

A ta samota se v pesmih skorajda ne prepozna. Nonsens, iskanje novih pomenov in medbesedilnost, ki jo Dodlek vpleta v svoje pesmi, tako še vedno kažejo na njegov lastni uvid. Tone Dodlek je bil pesnik samohodec, ki je v pesmih s svojim raznolikim znanjem in zanimanjem prikazal predvsem globoke miselne in reflektivne tokove.

Pesniška zbirka Plavi 9 je predvsem spomin na bolj veselo obdobje. Je tudi krik sardonične poezije, s katero Tone Dodlek ne prizanaša nikomur. Njegovemu pesniškemu in likovnemu delu je skupno tiho upanje, naj sveta še ne preplavi instantna mrzlica in da si človek še vedno mora vzeti čas za odmor. Ta je predvsem prostor in čas za premislek, tako o skupnosti kot o samem sebi.


08.10.2018

Bojan Sedmak: Mraken

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.


08.10.2018

Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Lidija Hartman.


07.10.2018

še ni naslova

V Slovenskem mladinskem gledališču sta se nadvse uspešno srečali dramska pisava Simone Semenič in gledališka poetika režiserja Tomija Janežiča. V predstavi: še ni naslova (po motivu Don Juana), ki jo je igralska ekipa ustvarjala, gledalci pa ji sledili polnih 10 ur.


05.10.2018

Branden Jacobs-Jenkins: Gloria

Branden Jacobs-Jenkins: GLORIA Drama Prva slovenska uprizoritev, premiera v četrtek, 4. oktobra, ob 20. uri na Mali sceni MGL. Prevod: Valerija Cokan Režija: Branko Šturbej, Dramaturgija:Lejla Švabič Scenografija: Karin Rajh Kostumografija: Špela Ema Veble Avtor videa: Dimitrij Gračner Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik Glasba: Gregor Strniša Lektor: Martin Vrtačnik. Igrajo: Mojca Funkl, Nina Rakovec, Anuša Kodelja AGRFT, Filip Samobor, Matic Lukšič in Gašper Jarni, k. g. Napoved: S sinočnjo prvo premiero letošnje sezone na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega se je na tem odru začel niz predstav v režiji dramskih igralcev. Prvi izmed njih je Branko Šturbej, ki je na oder postavil dramo Gloria mladega ameriškega avtorja Brandena Jacobsa-Jenkinsa (izg.: bréndena džéjkobsa džénkinsa) v prevodu Valerije Cokan in ob dramaturgiji Lejle Švabić. Prvo slovensko izvedbo tega besedila si je ogledala Tadeja Krečič: DALET: TRAJA: Scenografka Karin Rajh je na prizorišče, ki je v prvem delu reducirano na sprednji del odra, postavila štiri mize, ločene z nizkimi paravani. Gre pač za značilno pohištvo velikih delovnih dvoran publicistične firme. Na zaslonu za nastopajočimi se ves čas prikazuje podoba take dvorane, ki nima konca. S tem ambientom je že od samega začetka igre Glorija gledalec potisnjen v tesnobo in mučnost; v brezizhodnost sveta mladih novinarjev v kulturni redakciji neke revije, ki so bolj na odstavnem pasu podjetja, zato so frustrirani, nezadovoljni, zoprni, živčni in se rešujejo pomalem v zasvojenosti, predvsem pa v krut boj drugega z drugim. Pri tem ne izbirajo sredstev, tudi skrajnjih ne, kot je pištola. To uporabi Glorija, siva miš kolektiva, in ubije deset ljudi, na koncu sebe. Vendar tragični dogodek v ravnanju in doživljanju protagonistov ne spremeni ničesar. Postane samo prvovrstna tema na poligonu pisanja knjižne uspešnice, na osnovi katere bi posneli televizijsko serijo. Preživeli, četudi prizadeti, ostanejo enako kruti in skoraj brezčutni, pomembni so kariera, denar, slava. Merjenje temperature stanja v novodobnih tiskanih medijih, o katerem govori drama, je najbrž na žalost objektivno, vendar je tudi samo to. In tej enoplastnosti je sledila uprizoritev in nastopajoči: Mojca Funkl, Filip Samobor, Nina Rakovec, Anuša Kodelja, Matic Lukšič in Gašper Jarni , ki so interpretacijo omejili na tipična odrezava, nesočutna mlada bitja v zverinjaku sodobnih izpraznjenosti vrednot in boja za preživetje.


01.10.2018

Fernando Vallejo: Vzporedna ulica

Avtor recenzije: Klemen Kordež Bere Alenka Resman Langus.


01.10.2018

Mirt Komel: Medsočje

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Alenka Resman Langus in Aleksander Golja


01.10.2018

Peter Mlakar: Nad

Avtor recenzije: Urban Tarman Bere: Aleksander Golja


01.10.2018

Agi Mishol: Čipka na železu

Avtor recenzije: Žiga Bratoš Bereta Aleksander Golja in Alenka Resman Langus.


28.09.2018

David Ives: Venera v krznu

Prešernovo gledališče Kranj, premiera: 26. septembra 2018 David Ives: Venera v krznu - prva slovenska uprizoritev Prevajalec: Jaša Drnovšek Režiser: Primož Ekart Dramaturginja: Simona Hamer Scenograf: Damir Leventić Kostumografka: Ljubica Čehovin - Suna Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo: Thomas - Borut Veselko Wanda - Vesna Pernarčič Premiera v PG Kranj, 26. 9. 2018 – za D13, 27. 9. 2018 Tadeja Krečič Napoved: V slovenskih gledališčih se vrstijo prve premiere nove sezone. Tako tudi v Prešernovem gledališču Kranj. Tam je bila sinoči krstno uprizorjena igra Venera v krznu sodobnega ameriškega dramatika Davida Ivesa (izg.: déjvida ajvsa) v režiji Primoža Ekarta. Besedilo je prevedel Jaša Drnovšek, dramaturginja je bila Simona Hamer, scenograf Damir Leventić, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Na premieri je bila tudi Tadeja Krečič: Venera v krznu je igra za igralko in igralca. In je igra igralca z igralko in obratno. Gledalčeva pozornost je posvečena tako rekoč samo njima, saj na vsakem gibu in obrazni mišici razbira bistvo dogajanja, ki se odvija na odprtem odru, ki je tudi v igri oder. Na njem je dramatik in gledališki režiser Thomas – Borut Veselko - ocenjeval igralke na avdiciji za svoje novo besedilo Venera v krznu, ki temelji, seveda na istoimenski noveli Leopolda von Sacher-Masocha. V trenutku, ko naj bi Thomas že odšel domov, vstopi Wanda – Vesna Pernarčič, ki pride na avdicijo z zamudo. In na tej točki se začne njena neverjetna inscenacija preigravanja tančin vedenja, manipulacij z besedami, glasom, telesom, oblekami (kreirala jih je Ljubica Čehovin –Suna) in predznanjem tako o literaturi kot o življenju Thomasa do končne podreditve moškega in realizacije tega, za kar v besedilu pravzaprav gre. Vloga Wande je napisana za veliko igralko in to Vesna Pernarčič je. Na oder stopi kot avšasta, nerodna lovilka gledaliških vlog s sumljivim pedigrejem, neizobražena in s pritlehno ravnjo govora. Vendar skozi igro razkriva povsem drugačne poteze in ima jasno določen cilj. Na njeni interpretaciji vse stoji in pade. In Vesna Pernarčič brez zdrsa odigra vsa Wandina stanja in premene virtuozno. Borut Veselko ji sledi. Najprej je značilen srednjeletni ameriški intelektualec, je tisti, ki izbira, ki je s svojega položaja pokroviteljski in prezirljiv, vendar skozi igro postopoma, a gotovo izgublja piedestal in konča kot Wandina prostovoljna žrtev.


23.09.2018

LG Maribor Kako zorijo ježevci

Premiera 22.september 2018, Mala dvorana LGM V Lutkovnem gledališču Maribor so sinoči začeli novo sezono s predstavo Kako zorijo ježevci. Nastala je v režiji Bojana Laboviča po besedilu pisatelja Petra Svetine. Avtor likovne podobe je Damijan Stepančič, dramaturginja Zala Dobovšek. Več o predstavi pa Simona Kopinšek. Foto Boštjan Lah https://www.lg-mb.si/predstave/kako-zorijo-jezevci/


23.09.2018

SNG Drama Ljubljana Tatovi

Drama SNG Ljubljana Dea Loher: Tatovi Prva slovenska uprizoritev Premiera 22. september 2018 Režiserka Ivana Djilas Prevajalka Mojca Kranjc Dramaturginja Darja Dominkuš Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Jelena Proković Skladatelj Boštjan Gombač Oblikovalka giba in asistentka režiserke Maša Kagao Knez Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka videa Vesna Krebs Obllikovalka luči Mojca Sarjaš Igrajo Jurij Zrnec, Nina Valič, Aleš Valič, Rok Vihar, Vanja Plut, Bojan Emeršič, Saša Pavček, Gregor Baković, Eva Jesenovec, Saša Mihelčič, Boris Mihalj, Silva Čušin Prvič v novi sezoni so dvignili zaveso na velikem odru ljubljanske Drame. Sodobna nemška dramatičarka in pisateljica Dea Loher, avtorica približno dvajsetih odrskih del, ki jih uprizarjajo po vsem svetu, se pri nas prvič predstavlja z dramo Tatovi, napisano pred osmimi leti. Besedilo je poslovenila Mojca Kranjc, v predstavi v dramaturgiji Darje Dominkuš in režiji Ivane Djilas nastopa dvanajst igralk in igralcev. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto Peter Uhan http://www.drama.si/repertoar/delo?id=2207


22.09.2018

Drama SNG Maribor - Somrak bogov

Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca Somrak bogov Premiera 21. september 2018, Stara dvorana Režiser Dalibor Matanić Prevajalka Mojca Marič Dramaturg Ivor Martinić Scenograf Marko Japelj Kostumograf Leo Kulaš Lektorja Mojca Marič, Janez Bostič Skladatelja Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz Oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec Igrajo Petja Labović, Nataša Matjašec Rošker, Uroš Fürst, Kristijan Ostanek, Davor Herga, Eva Kraš, Timon Šturbej, Žan Koprivnik, Miloš Battelino V mariborski Drami so premierno uprizorili predstavo Somrak bogov. Dramsko besedilo o propadu aristokratske nemške družine in sočasnem vzponu nacizma je po istoimenskem filmu napisal dramaturg Ivor Martinić. Predstavo v režiji Daliborja Matanića si je ogledal Rok Bozovičar. Foto https://www.sng-mb.si/predstave-drama/somrak-bogov/


21.09.2018

SNG Nova Gorica Za narodov blagor

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Ivan Cankar: Za narodov blagor Premiera 20. september 2018, veliki oder Režiser Miha Golob Dramaturga Krištof Dovjak, Tereza Gregorič Lektor Srečko Fišer Avtor glasbe Vasko Atanasovski Scenograf Miha Golob Kostumografinja Dajana Ljubičić Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar Igrajo Matija Rupel, Jure Kopušar, Peter Harl, Patrizia Jurinčič Finžgar, Žiga Udir, Ana Facchini, Andrej Zalesjak, Maja Nemec, Arna Hadžialjević, Nejc Cijan Garlatti, Iztok Mlakar, Jakob Sfiligoj, Jonathan Černe, Borut Petrović Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je sinoči s premierno uprizoritvijo Cankarjeve komedije Za narodov blagor v režiji Mihe Goloba začelo novo sezono. To delo so izbrali ob 100. obletnici smrti enega največjih slovenskih pisateljev in dramatikov, kot tudi zaradi aktualnosti tematike. Predstavo si je ogledala Ingrid Kašca-Bucik. Foto Peter Uhan https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2018061209255295/


22.09.2018

SSG Trst - Hamlet

Slovensko stalno gledališče Trst William Shakespeare: Hamlet Premiera 21. september 2018 Režiser Matjaž Farič Prevajalec Ivan Cankar Dramaturginja Staša Prah Glasba Laibach Kostumograf Alan Hranitelj Scenograf Peter Furlan Lektorica Tatjana Stanič Scenska poslikava Aleksander Starc Igrajo Klemen Janežič, Jan Bučar, Tina Gunzek, Primož Forte, Jernej Čampelj, Sara Gorše, Tines Špik, Vladimir Jurc, Miranda Trnjanin NAPOVED: V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so odprli novo sezono s predstavo Hamlet. Shakespearovo klasično delo je režiral Matjaž Farič. Tam je bila tudi Ivana Zajc. Foto Luca Quaia http://www.teaterssg.com/event/hamlet/


24.09.2018

Miklavž Komelj: 11

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta: Jure Franko in Lidija Hartman.


24.09.2018

Dragan Velikić: Preiskovalec

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere: Jure Franko


24.09.2018

Stanislava Chrobáková Repar: Iniciacije

Avtorica recenzije: Tatjana Pregl Kobe Bere: Lidija Hartman.


10.09.2018

Kdo je Vidku napravil srajčico

V Prešernovem gledališču v Kranju so novo sezono odprli z vsem dobro znano pravljico Frana Levstika Kdo je Vidku napravil srajčico. Dramatiziral jo je letošnji Prešernov nagrajenec Boris A. Novak, režirala pa Katja Pegan. Posebnost predstave so pesmi, ki jih odpoje slovenska pevka Tinkara Kovač. Več pa Ana Rozman.


17.09.2018

Marko Matičetov: Na tleh je nastalo morje

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere: Alenka Resman Langus


17.09.2018

Andrej Blatnik: Izdati in obstati

Avtor recenzije: Zarja Vršič Bere: Alenka Resman Langus


Stran 97 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov