Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere Lidija Hartman.
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj in akademski slikar Arjan Pregl je z Dolgo zgodbo tudi drugič napisal skorajda brezhibno zbirko kratkih zgodb. Te so namreč slogovno in jezikovno vešče izpeljane in, kar je tudi bistveno, imajo svoj patos. Knjiga je poimenovana po eni izmed zgodb, ki pa sodi med najkrajše v njej. Prav zabavno zavajanje je zanesljivo uspela avtorjeva značilnost.
A ne gre le za bizarnost in zabavo, ampak tudi za prikrito ekokritiko sveta, v katerem morda kmalu začnemo živeti. Nošenje mask in zaklepanje v stanovanja ni več daleč od kisikovih mask, skafandrov in vsakodnevnega ždenja v skorajda izoliranih stanovanjih. Tudi pogledi na sežigalnice niso več samo znanstvenofantastična prvina. Pregl se ni izognil niti bojem v partnerskih zvezah, vse to pa je prefinjeno pretvorjeno v Basen. Tekmovalnost v umetniškem svetu in med pari, feminizem in notranje izčrpavanje so namreč motivi, ki lahko postanejo predmet resnega obrekovanja in iskanja resničnih oseb.
Preglov prvenec O ženski, ki ni hotela z balkona uspešno gradi na izpeljavi zgodb iz povsem vsakdanjega dogodka do odličnega stopnjevanja v zabavne in groteskne svetove. V zbirki Dolga zgodba pa je pisatelj presenetil še z globljim uvidom. V različno kratkih zgodbah imajo pomembno vlogo detajli, na primer v zgodbi Narekovaji, ki prikazuje natančno doživljanje pripovedovalca in opazovanje in opisovanje ženske. En sam trenutek in pripetljaj v zgodbi pokažeta veliko preciznost pri naštevanju in izpeljavi le-tega.
Veliko težo dajejo zgodbam obrati in zaključki. Oboje bralec sicer že pričakuje, a je s kompozicijskega vidika prefinjeno premišljeno. Zasuki v kratkih zgodbah so namreč pomembni. V Preglovih je vse postavljeno na pravo mesto, avtor je intenziteto in konce dodobra premislil. Prav prelomi so bistveni, da zgodba dobi sočnost in kritično poanto. Ta je sicer manj brezkompromisna, kot je bila v prvencu.
V zbirki Dolga zgodba ima pomembno vlogo dialog. Je domiseln in postavljen v različne situacije, na primer v elektronsko dopisovanje med prekarko in njenim delodajalcem, ki počasi zastaja zaradi zunanjih okoliščin protagonistke. Prav razmere so ključne tudi za večino junakov v preostalih zgodbah. Okoliščine so postavljene v današnji čas. Po eni strani nas Pregl sooča z realnim življenjem in njegovimi tegobami, po drugi gre za postmodernistične postopke. A če denimo sočustvuješ z Grimmovima Jankom in Metko, se ti v kratki kratki zgodbi Ljudožerka znata priskutiti. Domiselna zgodba je blizu Schönwerthovemu pravljičnemu svetu.
Pogost je humor, povezan z jezikovnim preigravanjem. Pri tem gre tako za uspešne izpeljave kot tudi za nekoliko preveč predvidljive in stereotipne poskuse. Tak primer je Češka zgodba. Ali pa znano, nekoliko neposrečeno vprašanje: »Oči, a imaš oči, oči?« v zgodbi Rojstni dan. Ne gre pa spregledati zgodbe Primer p, v kateri so vse besede začete s črko p. Brez tebe črka p pač ne gre, če citiram naslov pesmi Tomaža Šalamuna. Humorne zgodbe na ta račun ne prizanašajo nikomur, niti znanemu Roaldu Dahlu.
Arjan Pregl je osnovo za zgodbe zajemal tudi iz znanih šal, popevk ali urbanih zgodb. Iz vsakdanjih reči pač zna potegniti najboljše, pri tem pa fabulo pregnete do pravega učinka. Zbirka kratkih zgodb Dolga zgodba je privlačna zaradi prave mere za kritičen razmislek in številnih dobrih obratov in koncev, predvsem komičnih. Skratka, to je delo, ki nas ne pušča ravnodušnih.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere Lidija Hartman.
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj in akademski slikar Arjan Pregl je z Dolgo zgodbo tudi drugič napisal skorajda brezhibno zbirko kratkih zgodb. Te so namreč slogovno in jezikovno vešče izpeljane in, kar je tudi bistveno, imajo svoj patos. Knjiga je poimenovana po eni izmed zgodb, ki pa sodi med najkrajše v njej. Prav zabavno zavajanje je zanesljivo uspela avtorjeva značilnost.
A ne gre le za bizarnost in zabavo, ampak tudi za prikrito ekokritiko sveta, v katerem morda kmalu začnemo živeti. Nošenje mask in zaklepanje v stanovanja ni več daleč od kisikovih mask, skafandrov in vsakodnevnega ždenja v skorajda izoliranih stanovanjih. Tudi pogledi na sežigalnice niso več samo znanstvenofantastična prvina. Pregl se ni izognil niti bojem v partnerskih zvezah, vse to pa je prefinjeno pretvorjeno v Basen. Tekmovalnost v umetniškem svetu in med pari, feminizem in notranje izčrpavanje so namreč motivi, ki lahko postanejo predmet resnega obrekovanja in iskanja resničnih oseb.
Preglov prvenec O ženski, ki ni hotela z balkona uspešno gradi na izpeljavi zgodb iz povsem vsakdanjega dogodka do odličnega stopnjevanja v zabavne in groteskne svetove. V zbirki Dolga zgodba pa je pisatelj presenetil še z globljim uvidom. V različno kratkih zgodbah imajo pomembno vlogo detajli, na primer v zgodbi Narekovaji, ki prikazuje natančno doživljanje pripovedovalca in opazovanje in opisovanje ženske. En sam trenutek in pripetljaj v zgodbi pokažeta veliko preciznost pri naštevanju in izpeljavi le-tega.
Veliko težo dajejo zgodbam obrati in zaključki. Oboje bralec sicer že pričakuje, a je s kompozicijskega vidika prefinjeno premišljeno. Zasuki v kratkih zgodbah so namreč pomembni. V Preglovih je vse postavljeno na pravo mesto, avtor je intenziteto in konce dodobra premislil. Prav prelomi so bistveni, da zgodba dobi sočnost in kritično poanto. Ta je sicer manj brezkompromisna, kot je bila v prvencu.
V zbirki Dolga zgodba ima pomembno vlogo dialog. Je domiseln in postavljen v različne situacije, na primer v elektronsko dopisovanje med prekarko in njenim delodajalcem, ki počasi zastaja zaradi zunanjih okoliščin protagonistke. Prav razmere so ključne tudi za večino junakov v preostalih zgodbah. Okoliščine so postavljene v današnji čas. Po eni strani nas Pregl sooča z realnim življenjem in njegovimi tegobami, po drugi gre za postmodernistične postopke. A če denimo sočustvuješ z Grimmovima Jankom in Metko, se ti v kratki kratki zgodbi Ljudožerka znata priskutiti. Domiselna zgodba je blizu Schönwerthovemu pravljičnemu svetu.
Pogost je humor, povezan z jezikovnim preigravanjem. Pri tem gre tako za uspešne izpeljave kot tudi za nekoliko preveč predvidljive in stereotipne poskuse. Tak primer je Češka zgodba. Ali pa znano, nekoliko neposrečeno vprašanje: »Oči, a imaš oči, oči?« v zgodbi Rojstni dan. Ne gre pa spregledati zgodbe Primer p, v kateri so vse besede začete s črko p. Brez tebe črka p pač ne gre, če citiram naslov pesmi Tomaža Šalamuna. Humorne zgodbe na ta račun ne prizanašajo nikomur, niti znanemu Roaldu Dahlu.
Arjan Pregl je osnovo za zgodbe zajemal tudi iz znanih šal, popevk ali urbanih zgodb. Iz vsakdanjih reči pač zna potegniti najboljše, pri tem pa fabulo pregnete do pravega učinka. Zbirka kratkih zgodb Dolga zgodba je privlačna zaradi prave mere za kritičen razmislek in številnih dobrih obratov in koncev, predvsem komičnih. Skratka, to je delo, ki nas ne pušča ravnodušnih.
Celjsko gledališče je otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto, sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov: Lutza Hübnerja, z naslovom MARJETKA, STRAN 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof. Lutz Hübner: MARJETKA, STRAN 89 Prevajalec Darko Čuden Režiser Andrej Jus Dramaturginja Ana Obreza Scenografka Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Andrej Jus, Urša Vidic, Denis Kresnik Igrajo Renato Jenček Živa Selan Luka Bokšan Premieri 16. in 18. septembra 2020
Potential States Moment, Gledališče Glej, Ballhaus Ost / premiera 18.09.2020 Koncept: Eva Nina Lampič in Beliban zu Stolberg Zasnova in izvedba: Barbara Kukovec (Maribor, Ljubljana), Eva Nina Lampič, Beliban zu Stolberg, Linda Vaher (Berlin) Scenografija in dokumentacija: Dani Modrej Oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Dramaturško svetovanje: Fabian Löwenbrück Produkcija: Nika Bezeljak (Moment), Barbara Poček (Gledališče Glej), Tina Pfurr (Ballhaus Ost) Izvršna produkcija: Anna Mareike Holtz (ehrliche arbeit) Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ljubljana, Fundacija Robert Bosch (Nemčija) Sinoči so na Intimnem odru premierno izvedli predstavo Potential States, ki tematizira Jugoslavijo in Kurdistan, hkrati pa zgodovinske vzorce in značilnosti obeh držav vpleta tudi v uprizoritveni dogodek. Gre za koprodukcijo mariborskega Momenta, Gledališča Glej in berlinskega Ballhaus Osta, ki jo bodo prihodnji teden premierno predstavili še v Ljubljani, oktobra pa tudi v Berlinu. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Dani Modrej
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.
Oče Romuald/Lovrenc Marušič: Škofjeloški pasijon Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj Premieri: 10.septembra 2020 Prešernovo gledališče Kranj; 24. oktobra 2020 Mestno gledališče Ptuj Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek Scenograf: Branko Hojnik Kostumografka: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel Oblikovalec maske: Matej Pajntar Inspicient in rekviziter: Ciril Roblek Šepetalka: Judita Polak Igrajo: Darja Reichman Blaž Setnikar Miha Rodman Doroteja Nadrah k. g. Miranda Trnjanin k. g. Gregor Zorc k. g. Pesem 'Oljsko goro tiha noč pokriva' na posnetku poje Pipa Lorenci
V Mestnem gledališču ljubljanskem prejšnje sezone niso mogli speljati do konca, zato je prva septembrska premiera še pomladni dolg; režiserka Barbara Hieng Samobor, sicer direktorica in umetniška vodja gledališča, je na oder studia postavila besedilo španskega avtorja Joséja Cabeze, ki je nastalo kot scenarij za film Sedem let – prevedel ga je Ignac Fock. Vodilna četverica podjetja – v izvirniku so to večinoma moški, v slovenski različici z naslovom Trije milijoni minut pa same ženske – se zaradi nezakonitih poslovnih praks znajde pred dilemo: nekdo se bo moral žrtvovati, prevzeti krivdo in iti za 7 let v zapor; tako bo podjetje rešeno, ostali pa na prostosti. Vtise po premieri psihološkega trilerja Trije milijoni minut je zbrala Staša Grahek. Po filmskem scenariju 7 let (7 anos), 2017 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 8. september 2020 prevajalec Ignac Fock režiserka in avtorica priredbe Barbara Hieng Samobor dramaturginja Eva Mahkovic scenograf Darjan Mihajlović Cerar kostumografka Bjanka Adžić Ursulov lektorica Maja Cerar oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik oblikovalec tona Sašo Dragaš asistentka dramaturginje in šepetalka na vajah (študijsko) Ida Brancelj Nastopajo Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin, Klara Kuk k. g., Jana Zupančič (glas) Judita Zidar, Ana Pavlin, Klara Kuk, Mojca Funkl, Tjaša Železnik Avtor fotorafije: Peter Giodani
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Wajdi Muawad: Požigi SNG Drama Ljubljana / premiera 04.09.2020 Režija: Nina Rajić Kranjac Prevajalka: Eva Mahkovic Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenografija: Urša Vidic Kostumografija: Marina Sremac Skladatelj: Branko Rožman Koreografinja: Tanja Zgonc Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel Lektorica: Tatjana Stanič Asistent režiserke (študijsko): Jaka Smerkolj Simoneti Asistentka scenografinje: Sara Slivnik Nastopajo: Pia Zemljič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj, Janez Škof S premiero predstave Požigi so sinoči v ljubljanski Drami odprli novo gledališko sezono. Besedilo Wajdija Mouawada je režirala Nina Rajić Kranjac, ki se problematike vojne, legitimnosti nasilja in soočanja s travmatičnimi posledicami loteva gledališko drzno in večplastno. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Peter Uhan
Neveljaven email naslov