Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neža Zajc: Brez slovesa

23.08.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman

Ljubljana : Slovenska matica, 2021

Rusistka, slovenistka, doktorica literarnih ved in pesnica Neža Zajc v tretji pesniški zbirki Brez slovesa v osnovi sledi temi smrti. Tematika ni predstavljena le kot fizičen odhod, je predvsem nenehno razmišljanje o odhodih, trpljenju in bolečini. Ter seveda o zavedanju umiranja, tudi lastnega. Že sam naslov ne prizanaša. Slovo pomeni odhod, sam pridevek brez pa to dokončnost naredi še bolj vprašljivo in še bolj neoprijemljivo.

Obravnavanje smrti z literarnega vidika Neži Zajc ni tuje. Kot glavna urednica je namreč pripravila znanstveni zbornik Poezija in smrt pesnikovo sta življenje in v njem predstavila tudi tri svoje teoretične prispevke o različnih poetikah. Tokrat pa Neža Zajc razmišlja o smrti in o dokončnosti kot pesnica. Pesniški izraz v zbirki je izrazito izbran in premišljen. Pesmi so dovršene, prepričljiva je predvsem raba besedišča, ki je tako inovativno kot arhaično. Hkrati gre za poezijo, ki se trudi biti presežna in nenehno išče. Veliko je vprašanj o minljivosti, temi, ki ji v življenju ne moremo ubežati. Včasih ni niti slutnje smrti, pride lahko v enem samem trenutku.

Poezija Neže Zajc se ne posveča samo individualnim zgodbam umrlih, ampak izhaja tudi iz skupne zgodovine. V pesmi Nepozab(lje)no se na primer navezuje na množični pokol v Srebrenici – avtorica namreč v opombi dodaja, da je prav na obletnico o tem pisala skorajda podzavestno. Te sile in zaznave je prepoznati tudi v drugih pesmi. Pa vendar so prav pesmi, ki so posvečene pesničinim bližnjim, bolj otipljive, veliko bolj žive. Drobni spomini smrt približajo na bolj oseben način in kljub bolečini je ta izraz mnogo bolj uspel.

V nekaterih pesmih se pesnica sprašuje tudi o lastnem zavedanju minljivosti. Pesem Notranjost upa se začne z besedami: »Tišina za odpreti – a kako? / dotakniti se bremena skrivnosti / vedeti, da te več ne bo«. In konča: »Ti pa še vedno ne poznaš / ne smrti ne upa, / le zreš ne več od nikoder. / Sam pomeniš slutnjo / in večnost noči.« Ta pesem je ena izmed tehtnejših z vidika dojemanja umrljivosti. To še zdaleč ni lahka naloga. Kako razmišljati o smrti sredi življenja, delovanja? In o iskanju smisla bivanja, ko je lahko vsega naenkrat konec in marsikaj ostane nedokončano?

Čeprav pesmi v zbirki Brez slovesa govorijo o tesnobni problematiki, je v nekaterih primerih zaznati poseben melos, predvsem v pesmih, ki se navezujejo na naravne cikle in pregovore. Ta že skorajda ljudskost se na primer kaže v pesmi o velikih mašah in v pesmi Epilog: »Začetek jeseni je šele …« Ob teh logičnih povezavah je dojemanje in zavedanje smrti še bolj stvarno in tuzemsko.

Vendar pa smrt v tej zbirki ne pomeni vedno dokončne determiniranosti. Pomeni predvsem uganko, kako, in vprašanje, zakaj. Tako prvega kot drugega avtorica ne more odkriti, a to niti ni naloga te pesniške zbirke. Pa vendar Neža Zajc v razmerju do smrti najde najpomembnejše: spomine, ki ostanejo. Najbolj pa je pomembna povezava med življenjem in smrtjo ter poezijo, ki oboje združuje.

Zbirka Brez slovesa pretresljivo sooča z minevanjem. V grobem bi jo lahko razdelili na dva dela: na pesmi o jasnem, dejanskem soočenju s smrtjo, in na pesmi, ki o smrti govorijo z religioznega vidika. Oboje pa je neposreden pesniški rez, ki pač ne prizanaša.


Ocene

2024 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Neža Zajc: Brez slovesa

23.08.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman

Ljubljana : Slovenska matica, 2021

Rusistka, slovenistka, doktorica literarnih ved in pesnica Neža Zajc v tretji pesniški zbirki Brez slovesa v osnovi sledi temi smrti. Tematika ni predstavljena le kot fizičen odhod, je predvsem nenehno razmišljanje o odhodih, trpljenju in bolečini. Ter seveda o zavedanju umiranja, tudi lastnega. Že sam naslov ne prizanaša. Slovo pomeni odhod, sam pridevek brez pa to dokončnost naredi še bolj vprašljivo in še bolj neoprijemljivo.

Obravnavanje smrti z literarnega vidika Neži Zajc ni tuje. Kot glavna urednica je namreč pripravila znanstveni zbornik Poezija in smrt pesnikovo sta življenje in v njem predstavila tudi tri svoje teoretične prispevke o različnih poetikah. Tokrat pa Neža Zajc razmišlja o smrti in o dokončnosti kot pesnica. Pesniški izraz v zbirki je izrazito izbran in premišljen. Pesmi so dovršene, prepričljiva je predvsem raba besedišča, ki je tako inovativno kot arhaično. Hkrati gre za poezijo, ki se trudi biti presežna in nenehno išče. Veliko je vprašanj o minljivosti, temi, ki ji v življenju ne moremo ubežati. Včasih ni niti slutnje smrti, pride lahko v enem samem trenutku.

Poezija Neže Zajc se ne posveča samo individualnim zgodbam umrlih, ampak izhaja tudi iz skupne zgodovine. V pesmi Nepozab(lje)no se na primer navezuje na množični pokol v Srebrenici – avtorica namreč v opombi dodaja, da je prav na obletnico o tem pisala skorajda podzavestno. Te sile in zaznave je prepoznati tudi v drugih pesmi. Pa vendar so prav pesmi, ki so posvečene pesničinim bližnjim, bolj otipljive, veliko bolj žive. Drobni spomini smrt približajo na bolj oseben način in kljub bolečini je ta izraz mnogo bolj uspel.

V nekaterih pesmih se pesnica sprašuje tudi o lastnem zavedanju minljivosti. Pesem Notranjost upa se začne z besedami: »Tišina za odpreti – a kako? / dotakniti se bremena skrivnosti / vedeti, da te več ne bo«. In konča: »Ti pa še vedno ne poznaš / ne smrti ne upa, / le zreš ne več od nikoder. / Sam pomeniš slutnjo / in večnost noči.« Ta pesem je ena izmed tehtnejših z vidika dojemanja umrljivosti. To še zdaleč ni lahka naloga. Kako razmišljati o smrti sredi življenja, delovanja? In o iskanju smisla bivanja, ko je lahko vsega naenkrat konec in marsikaj ostane nedokončano?

Čeprav pesmi v zbirki Brez slovesa govorijo o tesnobni problematiki, je v nekaterih primerih zaznati poseben melos, predvsem v pesmih, ki se navezujejo na naravne cikle in pregovore. Ta že skorajda ljudskost se na primer kaže v pesmi o velikih mašah in v pesmi Epilog: »Začetek jeseni je šele …« Ob teh logičnih povezavah je dojemanje in zavedanje smrti še bolj stvarno in tuzemsko.

Vendar pa smrt v tej zbirki ne pomeni vedno dokončne determiniranosti. Pomeni predvsem uganko, kako, in vprašanje, zakaj. Tako prvega kot drugega avtorica ne more odkriti, a to niti ni naloga te pesniške zbirke. Pa vendar Neža Zajc v razmerju do smrti najde najpomembnejše: spomine, ki ostanejo. Najbolj pa je pomembna povezava med življenjem in smrtjo ter poezijo, ki oboje združuje.

Zbirka Brez slovesa pretresljivo sooča z minevanjem. V grobem bi jo lahko razdelili na dva dela: na pesmi o jasnem, dejanskem soočenju s smrtjo, in na pesmi, ki o smrti govorijo z religioznega vidika. Oboje pa je neposreden pesniški rez, ki pač ne prizanaša.


21.02.2022

ur. Andrej Koritnik: Ahac - Knjiga o Dušanu Pirjevcu

Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše


19.02.2022

Mark Ravenhill: Shopping and fucking

Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...


18.02.2022

Vrnitev v Reims

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Smrt na Nilu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Kupe št. 6

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Izgubljen boj nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo

Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija


18.02.2022

Avtorski projekt: Bolezen duše

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.02.2022

Simona Hamer: Vse OK

NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci


14.02.2022

Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Tomo Podstenšek: Zgodbe za lažji konec sveta

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


11.02.2022

Velika svoboda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.02.2022

Padec Lune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.02.2022

Zadnji naj ugasne luč

Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič


10.02.2022

Premiera v MGL - Katarina Morano: Usedline

Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1


09.02.2022

Aleksander Gadžijev in RTV simfoniki na Zimskem festivalu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2022

Milan Jesih: Namreč

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


07.02.2022

Florjan Lipuš: Zgode in nezgode

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


07.02.2022

Kajetan Gantar: Penelopin prt

Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


Stran 45 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov