Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska"
Festival Ljubljana je muzikal Lolita, ki je svojo premiero doživel že konec leta 2018 v Sankt Peterburgu, po dveh neuspelih poskusih končno uspešno pripeljal na ogled domačemu občinstvu. Rusi so s svojim kvalitetnim in vizualno bogatim spektaklom potrpežljivo čakanje gledalcem tudi upravičili.
Jesensko hladen večer na Kongresnem trgu je prispeval k vživetju dogajanja na odru, zgodbo iz mrzle Rusije v izvedbi Gledališča leningrajskega dvorca mladih Nova scena, kjer smo bili priča odličnemu režijskemu prepletu resničnih zgodovinskih, revolucionarnih dogodkov iz zadnjih dni casarske Rusije ter fiktivni zgodbi 13-letne Lolite, mlade erotične sile. Čeprav so slovensko-angleški nadnapisi gledalca pustili na cedilu, je bilo zaradi jasnega narativa predstave, ki je potekala v ruščini, spremljanje in razumevanje zgodbe nemoteno. Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska. Prefinjeno kostumografijo in scenografijo z bogatimi vizualnimi efekti, sta nadgradila efektivna gib in koreografija Svjatoslava Melnikova. Izrazite so bile še posebej skupinske plesne točke, ki jih je odlično izvedel ansambel profesionalne plesne šole Jagger. Ob izjemnem gibalnem prizoru trčenja vlaka pa je bilo že takoj na začetku jasno, da bomo deležni vrhunskega, celostnega pripovedništva. Rusi pri podajanju zgodbe in ustvarjanju doživetja niso želeli biti moralno sprejemljivi in všečni, temveč so v svojem značilnem gledališkem pripovedništvu preko izvirne glasbe ter modernih vizualij pokazali svojo ustvarjalno izvirnost in izvedbeno izvrstnost.
"Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska"
Festival Ljubljana je muzikal Lolita, ki je svojo premiero doživel že konec leta 2018 v Sankt Peterburgu, po dveh neuspelih poskusih končno uspešno pripeljal na ogled domačemu občinstvu. Rusi so s svojim kvalitetnim in vizualno bogatim spektaklom potrpežljivo čakanje gledalcem tudi upravičili.
Jesensko hladen večer na Kongresnem trgu je prispeval k vživetju dogajanja na odru, zgodbo iz mrzle Rusije v izvedbi Gledališča leningrajskega dvorca mladih Nova scena, kjer smo bili priča odličnemu režijskemu prepletu resničnih zgodovinskih, revolucionarnih dogodkov iz zadnjih dni casarske Rusije ter fiktivni zgodbi 13-letne Lolite, mlade erotične sile. Čeprav so slovensko-angleški nadnapisi gledalca pustili na cedilu, je bilo zaradi jasnega narativa predstave, ki je potekala v ruščini, spremljanje in razumevanje zgodbe nemoteno. Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska. Prefinjeno kostumografijo in scenografijo z bogatimi vizualnimi efekti, sta nadgradila efektivna gib in koreografija Svjatoslava Melnikova. Izrazite so bile še posebej skupinske plesne točke, ki jih je odlično izvedel ansambel profesionalne plesne šole Jagger. Ob izjemnem gibalnem prizoru trčenja vlaka pa je bilo že takoj na začetku jasno, da bomo deležni vrhunskega, celostnega pripovedništva. Rusi pri podajanju zgodbe in ustvarjanju doživetja niso želeli biti moralno sprejemljivi in všečni, temveč so v svojem značilnem gledališkem pripovedništvu preko izvirne glasbe ter modernih vizualij pokazali svojo ustvarjalno izvirnost in izvedbeno izvrstnost.
Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci
Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković
Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman
Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan
Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Neveljaven email naslov