Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska"
Festival Ljubljana je muzikal Lolita, ki je svojo premiero doživel že konec leta 2018 v Sankt Peterburgu, po dveh neuspelih poskusih končno uspešno pripeljal na ogled domačemu občinstvu. Rusi so s svojim kvalitetnim in vizualno bogatim spektaklom potrpežljivo čakanje gledalcem tudi upravičili.
Jesensko hladen večer na Kongresnem trgu je prispeval k vživetju dogajanja na odru, zgodbo iz mrzle Rusije v izvedbi Gledališča leningrajskega dvorca mladih Nova scena, kjer smo bili priča odličnemu režijskemu prepletu resničnih zgodovinskih, revolucionarnih dogodkov iz zadnjih dni casarske Rusije ter fiktivni zgodbi 13-letne Lolite, mlade erotične sile. Čeprav so slovensko-angleški nadnapisi gledalca pustili na cedilu, je bilo zaradi jasnega narativa predstave, ki je potekala v ruščini, spremljanje in razumevanje zgodbe nemoteno. Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska. Prefinjeno kostumografijo in scenografijo z bogatimi vizualnimi efekti, sta nadgradila efektivna gib in koreografija Svjatoslava Melnikova. Izrazite so bile še posebej skupinske plesne točke, ki jih je odlično izvedel ansambel profesionalne plesne šole Jagger. Ob izjemnem gibalnem prizoru trčenja vlaka pa je bilo že takoj na začetku jasno, da bomo deležni vrhunskega, celostnega pripovedništva. Rusi pri podajanju zgodbe in ustvarjanju doživetja niso želeli biti moralno sprejemljivi in všečni, temveč so v svojem značilnem gledališkem pripovedništvu preko izvirne glasbe ter modernih vizualij pokazali svojo ustvarjalno izvirnost in izvedbeno izvrstnost.
"Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska"
Festival Ljubljana je muzikal Lolita, ki je svojo premiero doživel že konec leta 2018 v Sankt Peterburgu, po dveh neuspelih poskusih končno uspešno pripeljal na ogled domačemu občinstvu. Rusi so s svojim kvalitetnim in vizualno bogatim spektaklom potrpežljivo čakanje gledalcem tudi upravičili.
Jesensko hladen večer na Kongresnem trgu je prispeval k vživetju dogajanja na odru, zgodbo iz mrzle Rusije v izvedbi Gledališča leningrajskega dvorca mladih Nova scena, kjer smo bili priča odličnemu režijskemu prepletu resničnih zgodovinskih, revolucionarnih dogodkov iz zadnjih dni casarske Rusije ter fiktivni zgodbi 13-letne Lolite, mlade erotične sile. Čeprav so slovensko-angleški nadnapisi gledalca pustili na cedilu, je bilo zaradi jasnega narativa predstave, ki je potekala v ruščini, spremljanje in razumevanje zgodbe nemoteno. Igralsko in pevsko močna zasedba je povsem prepričala, s svojo sproščeno, senzibilno igro in markantnim glasom pa je posebej navdušila mlada Jevdokija Malevska. Prefinjeno kostumografijo in scenografijo z bogatimi vizualnimi efekti, sta nadgradila efektivna gib in koreografija Svjatoslava Melnikova. Izrazite so bile še posebej skupinske plesne točke, ki jih je odlično izvedel ansambel profesionalne plesne šole Jagger. Ob izjemnem gibalnem prizoru trčenja vlaka pa je bilo že takoj na začetku jasno, da bomo deležni vrhunskega, celostnega pripovedništva. Rusi pri podajanju zgodbe in ustvarjanju doživetja niso želeli biti moralno sprejemljivi in všečni, temveč so v svojem značilnem gledališkem pripovedništvu preko izvirne glasbe ter modernih vizualij pokazali svojo ustvarjalno izvirnost in izvedbeno izvrstnost.
Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.
Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.
Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Petra Tanko Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Neveljaven email naslov