Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nives Kovač
Bereta: Lidija Hartman in Bernard Stramič
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj, publicist, novinar in pesnik Esad Babačić se je rodil leta 1965 v Ljubljani, po končani osnovni šoli se je kot delavec zaposlil v pekarni, pozneje je na Filozofski fakulteti študiral slovenščino in južnoslovanske jezike. V najstniških letih je ustanovil punk skupino Via ofenziva, kjer je nastopal kot pevec in tekstopisec. Zaposlen je bil kot novinar, urednik, pisec scenarijev in režiser na RTV Slovenija. Leta 1998 je posnel na Festivalu neodvisnega filma in videa nagrajen dokumentarec z naslovom Kozara-Ljubljana-Kozara. Izdal je trinajst pesniških zbirk in literarno-publicistični knjigi, lani pa je za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg prejel Rožančevo nagrado.
Pesmi v zbirki Včasih so kratke miniature opažanja življenja, uvaja jih verz Iva Volariča Fea upanje umre predzadnje. Sledi mu dobrih osemdeset kratkih pesmi, ki se skoraj vse začenjajo z besedo včasih. Po obliki so večinoma eno-, dve-, trivrstičnice, a te verze je včasih težko opredeliti kot pesem, pogosto so samo misli, ki v svoji kratkosti zahtevajo razmislek in valovijo. Zapisane postaje navdiha z izdelano kompozicijo izbranih besed. Misli. Trenutki. Preteklost. Vse, kar se je nabiralo in nabralo, bi bilo lahko zapisano v prozi, a pri Esadu Babačiću se je tokrat ujelo v majhne vrstice resnice.
Branje pesmi v zbirki Včasih bi lahko strnili v nekaj minut, vendar bi bilo to nesmiselno in krivično do njihove sporočilnosti. Mogoče bi jih bilo dobro brati kot dnevne iskrice za razmislek ali pa knjigo kot eno samo pripovedno pesem.
/In prav zato si včasih misel, ki je dohitela nesmisel./Postaja na kateri stojiš./Zamujaš, ker misliš, da si vlak./Ležiš na življenju./Se prepričuješ, da boš umrl kasneje./Kričiš. In vlak te ne sliši./Misliš, da se spotikajo samo drugi./Preziraš praznino drugih, ker misliš, da je tvoja večja./Se ne smejiš, ker se vsi smejijo./Vstaneš in potem čakaš zemljo, da vstane./
Včasih je manj več in vse razlage oklestijo bistvo zapisanih besed. In če končam z zadnjo pesnikovo mislijo, ki zaokrožuje zbirko: Včasih si pesem na čakanju.
Avtorica recenzije: Nives Kovač
Bereta: Lidija Hartman in Bernard Stramič
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj, publicist, novinar in pesnik Esad Babačić se je rodil leta 1965 v Ljubljani, po končani osnovni šoli se je kot delavec zaposlil v pekarni, pozneje je na Filozofski fakulteti študiral slovenščino in južnoslovanske jezike. V najstniških letih je ustanovil punk skupino Via ofenziva, kjer je nastopal kot pevec in tekstopisec. Zaposlen je bil kot novinar, urednik, pisec scenarijev in režiser na RTV Slovenija. Leta 1998 je posnel na Festivalu neodvisnega filma in videa nagrajen dokumentarec z naslovom Kozara-Ljubljana-Kozara. Izdal je trinajst pesniških zbirk in literarno-publicistični knjigi, lani pa je za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg prejel Rožančevo nagrado.
Pesmi v zbirki Včasih so kratke miniature opažanja življenja, uvaja jih verz Iva Volariča Fea upanje umre predzadnje. Sledi mu dobrih osemdeset kratkih pesmi, ki se skoraj vse začenjajo z besedo včasih. Po obliki so večinoma eno-, dve-, trivrstičnice, a te verze je včasih težko opredeliti kot pesem, pogosto so samo misli, ki v svoji kratkosti zahtevajo razmislek in valovijo. Zapisane postaje navdiha z izdelano kompozicijo izbranih besed. Misli. Trenutki. Preteklost. Vse, kar se je nabiralo in nabralo, bi bilo lahko zapisano v prozi, a pri Esadu Babačiću se je tokrat ujelo v majhne vrstice resnice.
Branje pesmi v zbirki Včasih bi lahko strnili v nekaj minut, vendar bi bilo to nesmiselno in krivično do njihove sporočilnosti. Mogoče bi jih bilo dobro brati kot dnevne iskrice za razmislek ali pa knjigo kot eno samo pripovedno pesem.
/In prav zato si včasih misel, ki je dohitela nesmisel./Postaja na kateri stojiš./Zamujaš, ker misliš, da si vlak./Ležiš na življenju./Se prepričuješ, da boš umrl kasneje./Kričiš. In vlak te ne sliši./Misliš, da se spotikajo samo drugi./Preziraš praznino drugih, ker misliš, da je tvoja večja./Se ne smejiš, ker se vsi smejijo./Vstaneš in potem čakaš zemljo, da vstane./
Včasih je manj več in vse razlage oklestijo bistvo zapisanih besed. In če končam z zadnjo pesnikovo mislijo, ki zaokrožuje zbirko: Včasih si pesem na čakanju.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Neveljaven email naslov