Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedel Bela Szomi Kralj; Pekel : Zavod Volosov hram, 2021
Lajos Bence se je rodil leta 1956 v Genterovcih blizu Lendave. V študijskih letih se je ukvarjal z madžarsko književnostjo in leta 1994 doktoriral na Fakulteti Loránda Eötvösa. Disertacija obravnava prekmurske Madžare, njihovo literarno, družbeno-politično in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Služboval je na več prekmurskih srednjih šolah, predaval na mariborski Pedagoški fakulteti, bil je urednik pri različnih dvojezičnih revijah in opravljal novinarski poklic. Poleg znanstvenih publikacij je objavljal tudi pesniške zbirke. Izbor iz njih je leta 2011 izšel v zbirki z naslovom Vzklit iz kamna. Prejel je tudi kar nekaj madžarskih nagrad in priznanj.
V knjigi Furijasta generacija je zbranih štiriintrideset kratkih proznih zapisov. Furije so antične mitološke figure, ki poosebljajo maščevalnost, Bencejeve zgodbe pa potisnejo v ospredje neučakanost, upornost in divjost, celo neprilagojenost. V zgodbi Veliki met – novi načrti Ringa je izpostavljen lik, ki prevzame ime po bobnarju liverpoolske glasbene skupine in v slogu beat generacije povzroča okolici nevšečnosti. V takšnem slogu živi tudi lik Sany:
„Mladi umetnik, znanilec svoboščin, se kljub obveznemu članstvu v partiji ni želel odreči bohemskemu načinu življenja, saj so v 70-ih, na sestankih sindikata in partijskih celic, botrovani z diktiranjem partijske poslušnosti, bili zelo pogosti njegovi izpadi.“
Takšna vsebina narekuje tudi primeren slog pisanja, ki se spogleduje z novinarskim pristopom, saj so domala vsi nastopajoči liki predstavljeni le skozi dogodke in pripetljaje in niso ne psihološko ne kako drugače izdelani. A tovrsten način ni slabost. Je pač način, ki furijavost prepozna za slikanje občutja, s katerim pisatelj doseže učinek trenutnosti in gre še dlje: v ironiziranje. Prav ironična distanca je glavni suspenz teh besedil. Najsi pisatelj niza spomine na prednike, na svoje otroštvo, nekdanje znance in prijatelje ali opisuje svoje pedagoške izkušnje, vedno je v ospredju posledica introspekcije, kar se kaže v obilju zapoznelih spoznanj. S takšnim načinom pisanja se Lajos Bence zelo približuje kritičnemu pisanju o družbi, ki jo zaznamuje implicitna represija politične narave in le eksces je nekakšen dokaz za življenje. A eksces ni povzročen namerno, ampak je skorajda naraven proces, ki so mu liki izpostavljeni, tako da v teh zgodbicah ni moralnih oporekanj. Okolje in družba vse sprejmeta kot danosti, s katerimi se sobiva. Glede na pisateljevo siceršnje ukvarjanje s sobivanjem različnih narodov v Prekmurju je takšen izhod tudi pričakovan. Pripovedi Lajosa Benceja so v tem smislu dragocena pridobitev, saj svojstveno dopolnjujejo poglede prekmurskih pisateljev, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.
Spremno besedo h knjigi je prispeval urednik Robert Titan Felix in ima naslov Furijasta generacija v sotočju svetov. V njej je izpostavljena vloga tujosti, kar konstatira zelo preprosto:
„In če si na tujem, si na tujem, včasih bolj, včasih manj dobrodošel, a tega dejstva, da si na tujem, ni mogoče zaobiti.“
Toda tujosti kot izraza vpetosti v tukaj in zdaj ni, zato je knjiga Furijasta generacija pravšnja za seznanjanje s sprotnim učenjem sobivanja.
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedel Bela Szomi Kralj; Pekel : Zavod Volosov hram, 2021
Lajos Bence se je rodil leta 1956 v Genterovcih blizu Lendave. V študijskih letih se je ukvarjal z madžarsko književnostjo in leta 1994 doktoriral na Fakulteti Loránda Eötvösa. Disertacija obravnava prekmurske Madžare, njihovo literarno, družbeno-politično in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Služboval je na več prekmurskih srednjih šolah, predaval na mariborski Pedagoški fakulteti, bil je urednik pri različnih dvojezičnih revijah in opravljal novinarski poklic. Poleg znanstvenih publikacij je objavljal tudi pesniške zbirke. Izbor iz njih je leta 2011 izšel v zbirki z naslovom Vzklit iz kamna. Prejel je tudi kar nekaj madžarskih nagrad in priznanj.
V knjigi Furijasta generacija je zbranih štiriintrideset kratkih proznih zapisov. Furije so antične mitološke figure, ki poosebljajo maščevalnost, Bencejeve zgodbe pa potisnejo v ospredje neučakanost, upornost in divjost, celo neprilagojenost. V zgodbi Veliki met – novi načrti Ringa je izpostavljen lik, ki prevzame ime po bobnarju liverpoolske glasbene skupine in v slogu beat generacije povzroča okolici nevšečnosti. V takšnem slogu živi tudi lik Sany:
„Mladi umetnik, znanilec svoboščin, se kljub obveznemu članstvu v partiji ni želel odreči bohemskemu načinu življenja, saj so v 70-ih, na sestankih sindikata in partijskih celic, botrovani z diktiranjem partijske poslušnosti, bili zelo pogosti njegovi izpadi.“
Takšna vsebina narekuje tudi primeren slog pisanja, ki se spogleduje z novinarskim pristopom, saj so domala vsi nastopajoči liki predstavljeni le skozi dogodke in pripetljaje in niso ne psihološko ne kako drugače izdelani. A tovrsten način ni slabost. Je pač način, ki furijavost prepozna za slikanje občutja, s katerim pisatelj doseže učinek trenutnosti in gre še dlje: v ironiziranje. Prav ironična distanca je glavni suspenz teh besedil. Najsi pisatelj niza spomine na prednike, na svoje otroštvo, nekdanje znance in prijatelje ali opisuje svoje pedagoške izkušnje, vedno je v ospredju posledica introspekcije, kar se kaže v obilju zapoznelih spoznanj. S takšnim načinom pisanja se Lajos Bence zelo približuje kritičnemu pisanju o družbi, ki jo zaznamuje implicitna represija politične narave in le eksces je nekakšen dokaz za življenje. A eksces ni povzročen namerno, ampak je skorajda naraven proces, ki so mu liki izpostavljeni, tako da v teh zgodbicah ni moralnih oporekanj. Okolje in družba vse sprejmeta kot danosti, s katerimi se sobiva. Glede na pisateljevo siceršnje ukvarjanje s sobivanjem različnih narodov v Prekmurju je takšen izhod tudi pričakovan. Pripovedi Lajosa Benceja so v tem smislu dragocena pridobitev, saj svojstveno dopolnjujejo poglede prekmurskih pisateljev, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.
Spremno besedo h knjigi je prispeval urednik Robert Titan Felix in ima naslov Furijasta generacija v sotočju svetov. V njej je izpostavljena vloga tujosti, kar konstatira zelo preprosto:
„In če si na tujem, si na tujem, včasih bolj, včasih manj dobrodošel, a tega dejstva, da si na tujem, ni mogoče zaobiti.“
Toda tujosti kot izraza vpetosti v tukaj in zdaj ni, zato je knjiga Furijasta generacija pravšnja za seznanjanje s sprotnim učenjem sobivanja.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...
V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
S sinočnjo premiero se je odprla nova sezona tudi v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tri igralke: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin in Tamara Avguštin ter glasbenika Ina Puntar in Samo Kutin so pod režijskim vodstvom Mirjane Medojević ustvarili avtorski projekt po delih dramatika Rudija Šeliga. Na premieri je bila Tadeja Krečič. IZOBČENKE – avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004) Premiera: 27. 9. 2019 v Mali drami Režiserka Mirjana Medojević Dramaturga Eva Kraševec, Ilija Đurović Scenograf Branko Hojnik Lektorica Tatjana Stanič Avtorja glasbe ina Puntar, Samo Kutin Oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan, Branko Hojnik Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina puntar, Samo Kutin vir fotografije: https://www.google.com/search?q=izob%C4%8Denke+drama&sxsrf=ACYBGNT8aP-LMbDh1vCXpV5hvlyIihxTBQ:1569666212867&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjhqaKopvPkAhVPLVAKHVWHCVIQ_AUIESgB&biw=1680&bih=858#imgrc=rH-toWhFRZAtCM
Sinoči ob pol osmih je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani prvi koncert iz letošnjega cikla oranžnega abonmaja. Na koncertu z naslovom "Iz starega sveta" smo slišali skladbe Ludwiga van Beethovna, Richarda Straussa in Antonina Dvoržaka. Poročilo je pripravil Andrej Bedjanič.
Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Laura Wade: Dragi, doma sem! Home, I'm Darling, 2018 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. september 2019 Prevajalka Tina Mahkota Režiserka Nina Šorak Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Ina Ferlan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Avtorica videa Pila Rusjan Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Asistentka dramaturginje Taja Lesjak Šilak Asistentka scenografa Sara Slivnik Igrajo Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič / Miranda Trnjanin k. g. S sinočnjo premiero komedije Dragi, doma sem! sodobne angleške dramatičarke Laure Wade so v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli sezono tudi na Mali sceni. Lani napisano odrsko delo, ki se na izviren, čeprav ne ravno poglobljen način loteva mnogih vprašanj, predvsem feminizma in bega pred resničnostjo, je v prevodu Tine Mahkota režirala Nina Šorak. Vtise po premieri je zbrala Staša Grahek. Foto: Iva Krajnc Bagola Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/program/predstave/dragi-doma-sem/
Nova sezona ljubljanske Drame je posvečena ljubezni. Začeli so jo na velikem odru z uprizoritvijo drame Saloma Oscarja Wilda v novem prevodu Primoža Viteza in režiji Eduarda Milerja. Naslovno tragično junakinjo je oblikovala Polona Juh, med glavnimi protagonisti so še Igor Samobor kot prerok Johanaan, Gregor Baković kot vladar Herod Antipa in Alojz Svete kot Salomina mati in Herodova žena. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Oscar Wilde: Saloma Premiera 21. september 2019 Prevajalec Primož Vitez Režiser Eduard Miler Avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska Scenograf Atej Tutta Kostumograf Leo Kulaš Glasbeni opremljevalec Eduard Miler Avtor videa Atej Tutta Koreografka Maša Kagao Knez Oblikovalka maske Špela Ema Veble Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektor Arko Asistentka kostumografa Lara Kulaš Igrajo Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andraž Harauer/Matic Valič
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Igor Velše.
Neveljaven email naslov