Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
V zadnjih mesecih so vzporedne resničnosti oziroma filmska večvesolja vroča tema, saj je bil ta koncept v središču dveh največjih uspešnic leta, Spider-man: Ni poti domov in Doktor Strange in multivesolje norosti. A ob ogledu neodvisnega filma Vse povsod naenkrat kmalu postane jasno, da stripovski spektakli tega fantastičnega koncepta ne znajo izkoristiti za drugo kot spektakel, medtem ko ta film postreže s kompleksnimi liki, pristnimi odnosi in vizualno svežino, ki si jo bomo zapomnili bolj kot poplavo digitalnih posebnih učinkov.
Glavna junakinja Vse povsod naenkrat je Evelyn, lastnica družinske pralnice, ki se ukvarja s strogo davčno revizijo in vse bolj skrhanimi odnosi z družinskimi člani. A ta brezup vsakdana se nenadoma spreobrne v divjo pustolovščino, ko z njo vzpostavijo stik subjekti vzporednega vesolja, ki potrebujejo njeno pomoč, da bi ustavili veliko zlo. Koncept in številni elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri, pogosto prežete z nepričakovanim humorjem in pristno, skorajda patetično srčnostjo.
Na simbolni ravni film, če ga primerjamo z Matrico, ni kritika odtujenosti korporativnega sveta in potrošniške družbe, temveč skozi znanstvenofantastično zgodbo govori predvsem o družinskih odnosih, generacijskem razkoraku in nenazadnje o osebni rasti.
Osebna rast je sicer prav tako skupna točka z Matrico in s transspolno preobrazbo njenih režiserjev, saj je ena ključnih interpretacij filma Vse povsod naenkrat priznavanje lastne drugačnosti in iskanje moči v njej. A tukaj se zgodi ključen razkorak, v katerem korenito preseže Matrico. Medtem ko se je v Matrici junakova moč pokazala v orgiji genialno posnetega nasilja, poseže Evelyn po nasprotnem pristopu k razreševanju konfliktov in ponudi gledalcu bistveno bolj pozitiven konec.
Navduši tudi vizualna podoba filma, ki v veliki meri temelji na praktično izvedenih učinkih in izpiljenih ter brezhibno izvedenih bojnih koreografijah. Pri tem se izkažeta tudi glavna igralca Michelle Yeoh, ki je v enaki formi kot pred dvema desetletjema v uspešnici Prežeči tiger, skriti zmaj, in Ke Huy Quan, nekdanji otroški zvezdnik iz Indiane Jonesa in templja prekletstva, ki se je po dvajsetih letih dela za kamero vrnil k igri.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
V zadnjih mesecih so vzporedne resničnosti oziroma filmska večvesolja vroča tema, saj je bil ta koncept v središču dveh največjih uspešnic leta, Spider-man: Ni poti domov in Doktor Strange in multivesolje norosti. A ob ogledu neodvisnega filma Vse povsod naenkrat kmalu postane jasno, da stripovski spektakli tega fantastičnega koncepta ne znajo izkoristiti za drugo kot spektakel, medtem ko ta film postreže s kompleksnimi liki, pristnimi odnosi in vizualno svežino, ki si jo bomo zapomnili bolj kot poplavo digitalnih posebnih učinkov.
Glavna junakinja Vse povsod naenkrat je Evelyn, lastnica družinske pralnice, ki se ukvarja s strogo davčno revizijo in vse bolj skrhanimi odnosi z družinskimi člani. A ta brezup vsakdana se nenadoma spreobrne v divjo pustolovščino, ko z njo vzpostavijo stik subjekti vzporednega vesolja, ki potrebujejo njeno pomoč, da bi ustavili veliko zlo. Koncept in številni elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri, pogosto prežete z nepričakovanim humorjem in pristno, skorajda patetično srčnostjo.
Na simbolni ravni film, če ga primerjamo z Matrico, ni kritika odtujenosti korporativnega sveta in potrošniške družbe, temveč skozi znanstvenofantastično zgodbo govori predvsem o družinskih odnosih, generacijskem razkoraku in nenazadnje o osebni rasti.
Osebna rast je sicer prav tako skupna točka z Matrico in s transspolno preobrazbo njenih režiserjev, saj je ena ključnih interpretacij filma Vse povsod naenkrat priznavanje lastne drugačnosti in iskanje moči v njej. A tukaj se zgodi ključen razkorak, v katerem korenito preseže Matrico. Medtem ko se je v Matrici junakova moč pokazala v orgiji genialno posnetega nasilja, poseže Evelyn po nasprotnem pristopu k razreševanju konfliktov in ponudi gledalcu bistveno bolj pozitiven konec.
Navduši tudi vizualna podoba filma, ki v veliki meri temelji na praktično izvedenih učinkih in izpiljenih ter brezhibno izvedenih bojnih koreografijah. Pri tem se izkažeta tudi glavna igralca Michelle Yeoh, ki je v enaki formi kot pred dvema desetletjema v uspešnici Prežeči tiger, skriti zmaj, in Ke Huy Quan, nekdanji otroški zvezdnik iz Indiane Jonesa in templja prekletstva, ki se je po dvajsetih letih dela za kamero vrnil k igri.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtor glasbe Marjan Nećak Avtorja dramatizacije Tina Kosi, Juš A. Zidar Režiser Juš A. Zidar Dramaturginja Tina Kosi Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografka Tina Bonča Lektor Jože Volk Oblikovalca svetlobe Juš A. Zidar, Denis Kresnik Igrajo Branko Završan Beti Strgar Urban Kuntarič Premiera 24. januarja 2020 NAPOVED: Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje uprizorili znamenito delo ruskega pisatelja Gogolja, PLAŠČ, ki ga je napisal na prigovarjanje drugega ruskega literarnega velikana Puškina in tako zaznamoval začetek psihološkega realizma v ruski literaturi. Za celjsko ekipo je bil to velik izziv.
Predstava o razvoju in izzivih človeštva, od plemenskih skupnosti pradavnine do urbanih plemen in algoritmov.
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila premierno uprizorjena igra Maria britanskega dramatika Simona Stephensa v režiji Janusza Kice. Zgodbo o osemnajstletni nosečnici Riji, ki – kot je na novinarski konferenci izpostavil režiser – odpira tri glavne teme: turbokapitalizem, smrt in življenje ter razpad institucije družine, si je ogledala Saška Rakef. Režiser: Janusz Kica Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Darja Dominkuš Scenografinja: Karin Fritz Kostumografinja: Bjanka Adžić Ursulov Izbor glasbe: Janusz Kica Oblikovalec videa: Sandi Skok Oblikovalec luči: Aleš Vrhovec Lektorica: Tatjana Stanič Asistent režiserja (študijsko): Aljoša Živadinov Asistentka dramaturginje (študijsko): Zala Norčič Asistent lektorice: Jože Volk Igrajo Eva Jesenovec: Ria Saša Tabaković: Zdravnik; Ena Vanja Plut: Receptorka; Medicinska sestra 3; Štiri Sabina Kogovšek: Nosečnica; Medicinska sestra 2 Silva Čušin: Babi Valter Dragan: Oči Barbara Žefran: Soseda; Medicinska sestra 1 Matic Valič: Pristaniški delavec 1 Gorazd Logar: Pristaniški delavec 2; Gospod Santiago Rok Vihar: Pristaniški delavec 3 Boris Mihalj: Šef; Dva Eva Stražar: Najboljša prijateljica; Medicinska sestra 4 Branko Jordan: Duhovnik; Tri Klemen Janežič: Christian Matija Rozman: Zdravstveni tehnik Na fotografiji: Eva Jesenovec in Branko Jordan Foto: Peter Uhan
Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.
»Dame, gospodje, prijatelji. Vsi vemo za Črva.« To sta prva stavka iz znanstvenofantastične drame o imperativu sreče Karaoke avtorja in režiserja Jureta Novaka. Črv je, pojasnjuje avtor, »do konca dognana kombinacija medijev, psihofarmakologije in industrije počutja, od čuječnosti do drog in knjig za samoterapijo.« Krstno uprizoritev zgodbe o mestu, ki mu je zavladal Črv, na Mali sceni Mestnega gledališča Ljubljanskega si je sinoči ogledala Saška Rakef. Režiser: Jure Novak Avtor glasbe in glasbenih aranžmajev ter korepetitor: Uroš Buh Dramaturginji: Petra Pogorevc in Anja Krušnik Cirnski Scenografka: Urša Vidic Kostumografka: Dajana Ljubičić Svetovalka za gib: Leja Jurišić Avtor videa: Vid Šubic Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš Nastopajo Režija: Karin Komljanec Klara: Viktorija Bencik Emeršič Peter: Gašper Jarni Timotej: Gregor Gruden Avtor fotografije: Peter Giodani
V nedeljo, 19. januarja, je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani ob enajsti uri potekal prvi koncert iz letošnjega abonmajskega cikla Mozartine.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Neveljaven email naslov