Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren, SI CERT
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren, SI CERT
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?
Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?
Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?
Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?
Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.
Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?
Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.
Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.
Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?
Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?
Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?
Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.
Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.
Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.
Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?
Neveljaven email naslov