Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren, SI CERT
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren, SI CERT
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
Tehnologija VPN je navidezno zasebno omrežje, praktična rešitev za računalnik in telefon, ki šifrira prometne podatke uporabnika. Z Marušo in Anžetom o prednostih, slabostih in uporabnosti VPN-jev debatira dr. David Jelenc s Fakultete za računalništvo in informatiko.
Oktober je mesec kibernetske varnosti. Potem ko smo zamenjali brskalnik in iskalnik, Maruša, Anže in Aljoša iščejo še bolj varen in zaseben e-mail.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita v drugem delu trilogije išče varne in zasebne alternative znanim iskalnikom.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita zato išče varne in zasebne alternative znanim brskalnikom, iskalnikom in emailom. V prvi epizodi se Maruša, Anže in novinarski kolega z MMCja Aljoša Masten lotevajo brskalnikov, ker opažajo, da je svetovni splet na poti k enoličnosti. Googlov Chrome namreč zaseda že dvotretinski tržni delež.
Iščemo alternative korporacijam, ki so v sodobnem svetu postale sinonim za svetovni splet. Ali sploh še kdo na spletu počne kaj družbenokoristnega?
Po mobilnem plačevanju Odbita do bita raziskuje še mobilno prehranjevanje. Aplikacije za dostavo hrane so zelo priljubljene in ponujajo odlično uporabniško izkušnjo, a primeri korporacij iz tujine kažejo predvsem na problematične oblike zaposlitve.
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Odbita do bita v zadnji epizodi tretje sezone tradicionalno pred mikrofon povabi odbite sodelavce. Maruša, Anže, Gašper, Jan, Maja, Matevž in Matej tokrat priporočajo Youtube kanale.
Val 202 je praznoval skupaj s poslušalci! Maruša Kerec, Anže Tomić in Lenart J. Kučić so novo epizodo posneli pred publiko in debatirali o treh aktualnih temah: alternative za družabna omrežja, trgovinski spor med Kitajsko in ZDA ter Youtube Kids.
Maruša in Anže si po upravljalnikih gesel in upravljalnikih odložišča, delavnik lajšata še z bližnjicami na tipkovnicami. S poslušalci odgovarjata na vprašanje, katere bližnjice na tipkovnici uporabljati in zakaj?
Applova razvojna konferenca je letos še posebej presenetila, pravijo udeleženci, izbrani novinarji in razvijalci iz vsega sveta. Po 18 letih se največje tehnološko podjetje na svetu poslavlja od aplikacije iTunes, ponuja zmogljiv računalnik, ki tudi zaradi cene ni namenjen množicam, organizira delavnice in nagovarja ženske. Maruša in Anže od daleč opazujeta dogajanje v Kaliforniji, s prizorišča se oglašata Katarina Lotrič, soustanoviteljica aplikacije Lake in tehnološki novinar Jason Snell.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik debatirajo o svetu na spletu. Zakaj video ni ubil radia in kako je internet tradicionalne medije le še povzdignil?
Kako je internet v zadnjih tridesetih letih iz želje, da bo rešil človeštvo, postal pošast, ki bi jo radi krotili? Z Marušo in Anžetom debatirata Avgust Jauk in Tomi Dolenc z Arnesa.
Maruša in Anže s poslušalci ugotavljata, zakaj so aplikacije, ki omogočajo lažje kopiranje, pomemben pisarniški pripomoček.
Kdaj naj otroci dostopajo do spleta, kako se straši pri vzgoji spopadajo s temnimi stranmi interneta? Boris Veler iz Logouta priporoča nekatera orodja in odsvetuje aplikacije za vohunjenje
Odbita do bita v miniseriji debatira o naših najdražjih! Otroci vplivnežev so pogosto izpostavljeni kameri, kar lahko vpliva na njihovo prihodnost in zasebnost. Imamo pa v Sloveniji tudi otroke vplivneže, nekateri so od ranega otroštva zvezde profilov na Instagramu in Youtubu. Gostja: Tamara Langus, strokovnjakinja za spletni marketing in družabna omrežja
Je prav, da se dojenčki, otroci ali najstniki vplivnežev pojavljajo pred kamero in v oglasih? Odbita do bita o prihodnosti in zasebnosti izpostavljenih otrok debatira z dr. Sonjo Merljak Zdovc in Niko Veger.
Ob uvedbi GDPR maja lani smo vsi zagnali paniko. Žal ne v praksi, ko bi morali bolj zavarovati spletne strani in dostope do podatkov. Kako in zakaj se je na Googlu znašlo toliko najobčutljivejših podatkov izolskih pacientov?
Neveljaven email naslov