Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren, SI CERT
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren, SI CERT
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
Odbita do bita se loteva tehnologij, ki izginjajo. Med njimi naj bi bil teletekst, Maruša in Anže pa s sogovorniki ugotavljata, da teletekst tudi v letu 2017 na dan bere 20 odstotkov Slovencev. Čeprav napredka ni videti, teletekst zelo dobro živi v sožitju z novimi tehnologijami. Ukinili so ga le v Veliki Britaniji, Avstrijci so še vedno znani po hitrem objavljanju športnih rezultatov, na Madžarskem pa so poleg ljubezenskih pisem na teletekstu popularne še klepetalnice za zmenkarije.
Nova sezona podkasta Odbita do bita se še ozira za poletjem. 15. junij je ukinil mobilno gostovanjev državah Evropske unije in spremenil navade uporabnikov. "Free Wifi" ni več najbolj zaželena tabla pred restavracijami v tujini. Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša in Anže svetujeta, da na dopust spakirate tudi podkaste. Kaj in zakaj je dobro poslušati v senci?
Ste kdaj razmišljali katerega od največjih petih bi se najlažje znebili? Amazon, Apple, Google, Facebook in Microsoft na vsakem koraku krojijo naša življenja. Odbita do bita z gosti (Jure Košir, Jože Robežnik, Nataša Briški in Maruša Majer) ugiba kako bi bilo, če jih ne bi bilo ...
Podkast o sodobnih tehnologijah praznuje z avtorjem imena Odbita do bita. Jonas Ž. o tem kako danes poslušamo radio, kako smo ga včasih in kam nas pelje tehnologija. Sprašujeta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nikola Tesla, Jonas Žnidaršič in Rade Šerbedžija so glavne zvezde futurističnega četrtka. Bodite zraven, praznuje z nami!
Predstavljajte si, da dobro sodelujejo tudi konkurenčna podjetja … Lahko! IFTTT (If This Than That) povezuje spletne storitve. Možnosti je veliko, podkast Odbita do bita razpravlja o nekaj najbolj zanimivih.
Tudi bančništvo ne more ubežati spletni in mobilni revoluciji. Odbita do bita testira nove, digitalne banke (britanski Revolut in nemško N26) in se poigrava z mislijo, da obstaja življenje brez gotovine.
Odbita do bita sanja o poletju in se pelje na dopust z navigacijo. Morda niste vedeli, Slovenec Zvonko Fazarinc je zaslužen za prvo GPS napravo na svetu! V Odbiti boste slišali uporabniške izkušnje in priporočila za uporabniku prijazne navigacije na mobilnih telefonih. (Foto: Lars Plougmann)
Tehnološka konferenca WeAreDevelopers je na Dunaj minuli konec tedna privabila 3800 ljudi in 78 predavateljev. Razpravljali so tudi o osrednji temi na področju informacijske tehnologije – virtualni resničnosti. Razlike med konkurenčnimi sistemi so velike, nekaj je tudi takih, ki ne spadajo več v področje VR-ja. Odbita do bita preizkuša Microsoftov sistem Hololens (računalnik na glavi), ki omogoča opazovanje 3D objektov v prostoru in njihovo manipulacijo.
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
Kako bolj pametno in učinkovito deliti stvari po spletu? Kako ustvariti povezavo na točno določen del posnetka (na Youtubu, Soundcloudu, Vimeu in v 4D arhivu)? Odgovarjata Maruša Kerec in Anže Tomić!
Če nimate pametnega televizorja, mu pamet lahko dodate! Ker televizije ne kupujete pogosto, podkast Odbita do bita testira alternativo pametnemu televizorju: Chromecast!
Predstavljajte si, da čistite stanovanje in hkrati pišete email. Izvedljivo, tudi v domačem jeziku! Google že tako dobro razume slovensko, da mu lahko narekujemo besedilo, ki ga računalnik natipka namesto nas. O govornih tehnologijah v podkastu Odbita do bita!
Tretji del trilogije o telefonih razpravlja o najdražjih. Tistih, ki jih imamo najraje, čeprav veliko stanejo. Zdi se, da Apple in Samsung nimata konkurence, a Maruša in Anže izpostavita še nekaj drugih modelov.
Kaj pametnega je pametno kupiti? Maruša Kerec in Anže Tomić v drugem delu podkasta Odbita do bita, ki razpravlja o telefonih, iščeta uporaben in ugoden model pametnega telefona.
V naslednji trilogiji podkast Odbita do bita debatira in testira. Pametne telefone, seveda! So pametni telefoni res preveliki za naše žepe, lahko s pravilnim polnjenjem baterijo več časa ohranjamo pri življenju? Maruša Kerec in Anže Tomić razbijata mite o pametnih telefonih in iščeta resnico!
Za spletno varnost so pomembna dolga, raznolika in zakoplicirana gesla. Še bolj priporočljivi so brezplačni in enostavni upravljalniki gesel. Maruša Kerec in Anže Tomić pa v tretjem delu podkasta Odbita do bita ugotavljata, da obstaja dodaten in veliko bolj varen način - preverjanje v dveh korakih.
V prvem delu smo se naučili, da je dolgo geslo varno geslo! Anže Tomić in Maruša Kerec v nadaljevanju podkasta o geslih obljubljata, da bodo upravljalniki gesel olajšali življenje in omogočili bolj miren spanec. Vse kar rabiš je eno geslo!
Uporaba zaščitnih gesel naj bi bila vsem računalniško pismenim popolnoma jasna. Anže Tomić in Maruša Kerec vseeno ugotavljata, da naša spletna gesla niso samo problem, ampak resna težava modernega življenja.
Neveljaven email naslov