Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V zadnjem tednu so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, revije Reporter, Sazasa in Probanke. Kdo sploh so Anonymous? Teroristi? Anarhisti? Idealisti? Računalničarji? Protestniki?
Zase pravijo, da so bratje in sestre ene ideje in so kljub različnim interesom in prepričanjem združeni zaradi želje po svobodi in spremembi.
Anonymous nima vodje, identiteta za člana ni pomembna, nimajo izbranih govorcev, niti obraza… Razen simbolne maske, ki so si jo sposodili iz filma V for Vendeta Guya Fawksa. Po podatkih SI CERTA je Anonymous v Sloveniji zelo majhna skupina ljudi, trije ali štirje posamezniki, stari med 25 in 35 let.
Tadej Hren pravi, da so to protestniki, ki imajo veliko računalniškega znanja, organizirani pa so prek socialnih omrežij, predvsem Facebooka.
“Zelo veliko komunicirajo tudi na IRC strežnikih, komunikacijske poti, ki jih uporabljajo, so odprte, na kanalih pa se pogovarjajo o napadih in možnih tarčah. Cilji pa so bolj ali manj priložnostni. Ne napadajo konkretnih žrtev, ampak ranljive spletne strani.”
Anonymous seveda želijo ostati anonimni. Anonimnost na internetu sicer obstaja, a ne za vsakega uporabnika. Tudi če se skrivate za psevdonimom, na forumih, vas ne bo težko izslediti. Obstaja pa tehnologija oziroma programska oprema, ki te podatke spretno skriva.
Grega Plemenko, pobudnik protestnih shodov in nekakšen predstavnik za stike z javnostmi slovenskih Anonimnih, je edini, ki se ne skriva preveč.
Na Facebooku pridno vabi ljudi na shode in na svojem zasebnem profilu prijatelje obvešča o akcijah spletnih aktivistov. V nedeljo, ko je namig o napadih delil prek Facebooka, so Anonymous vdrli v spletne strani nekaterih političnih strank, Zveze potrošnikov Slovenije, Občine Ljutomer, Sazasa, revije Reporter in Probanke.
SI CERT pa pomaga žrtvam napadov. In sicer tako, da administratorjem spletnih strežnikov pomagajo poiskati varnostno luknjo, ki je omogočila vdor. Če pa gre za napade s poplavo podatkov, jim svetujejo, na kakšen način se lahko podobnih napadov obranijo.
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov