Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov