Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Neveljaven email naslov