Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
Neveljaven email naslov